Prva srednjeveška država v našem prostoru je bila Karantanija. Ta slabo poznana državna tvorba pušča za seboj številna odprta vprašanja in buri duhove vse do današnjih dni. Danes vemo, da je bil na čelu države knez, ki pa ni vladal kot vsemogočni tiran, marveč kot prvi med enakimi. Že v tem Karantanija izstopa iz sence dobe, polne krvoželjnih despotov in vojskovodij.
Morda nas preseneti obred njegovega ustoličevanja. Le kateri izmed slovanskih prišlekov je prvi ugledal rimski steber, spomin na umrlo civilizacijo, in zakaj je bil ta, s človeško roko zaznamovani kamen nato izbran za simbol rojevanja nove?
je na jugu mejila na slovansko kneževino Karniolo, ki je zaobjela večino ozemlja današnje Republike Slovenije. Meje Karantanije se ujemajo z mejami poznejše Vojvodine Koroške.
so v 8. stoletju začeli širiti irski misijonarji, ki so v Karantanijo prišli iz Salzburga. Med Slovani zahodno in južno od nas sta imela ključno vlogo pri širjenju krščanske vere bizantinska brata Ciril in Metod. Glagolico, ki je najstarejša slovanska pisava, je zasnoval Ciril, po njem pa je poimenovana tudi v 9. stoletju nastala cirilica, ki je še danes pisava številnih slovanskih narodov.
je potekalo na Krnskem gradu na Koroškem. Knez se je knežjemu kamnu približal oblečen v preprosta kmečka oblačila. Na kamnu je sedel kmet, zastopnik karantanskega ljudstva. Preden se je umaknil knezu, je moral slednji priseči, da bo pravičen vladar svojemu ljudstvu.
Vsekakor je knežji kamen, ki danes stoji v dvorani grbov deželnega zbora avstrijske Koroške, ključni simbol slovenske zgodovine, saj potrjuje, da so naši slovanski predniki v teh krajih obstali in si po lastni meri izgradili državo in družbo, četudi se prva ni izkazala za trajno.
Leta 743 so Karantanci prešli pod bavarsko nadoblast. S tem so izgubili samostojnost in se kmalu zatem odpovedali tudi svoji veri v mnogoštevilna slovanska božanstva. Krščanska vera, ki so jo vztrajno širili misijonarji, je tako kot nekaj stoletij pred njo Slovani sami, na naša ozemlja prišla in na njih obstala.
Leta 819 so se pridružili uporu Ljudevita Posavskega. Franki, ki so prek Bavarcev obvladovali ta ozemlja, so upor zadušili in leta 828 popolnoma spremenili družbeno strukturo na karantanskih območjih. Tako se je morala ideja o knezu, prvemu med enakimi, umakniti fevdalni, frankovski strukturi.
V novi srednjeveški družbi je karantanski knez postal koroški vojvoda, kmetje in bojevniki, ki jim je vladal pa njegovi zvesti podložniki in vazali.
A sleherni vojvoda je tudi potem, ko je Karantanija že dolgo tonila v pozabo, sedel na isti del rimskega stebra, izrečena obljuba o pravičnosti njegove vladavine pa je, četudi manj resnična od tiste, ki so jo izrekali pozabljeni knezi, v ljudstvu odmevala z enako močjo kot v preteklih stoletjih.
Literatura: Peter Štih in Vasko Simoniti, Na stičišču svetov: slovenska zgodovina od prazgodovinskih kultur do konca 18. stoletja, Ljubljana: Modrijan, 2010.
