Gremo mi po svoje 91
Počasi se je začelo že nekaj let prej. Hecni napisi na klopci v Tivoliju »samostojna Slovenija«, tu in tam kakšen grafit, živahne debate po TV, radiu, članki v Mladini. Najprej smo poudarjali razlike nato smo čedalje glasneje ponavljali, če ne gre skupaj, gremo mi po svoje. Takratna vlada federacije, sploh pa poveljstvo federalne vojske in vplivni Srbi so bili seveda proti.
Med nami pa je vrelo. Začeli smo prepoznavati skupen cilj. Tiste pomladi 91 se je začelo zares. Federalci so zaprli nekaj fantov v vojaški zapor. Ljudstvo je vstalo. Vsi smo. Ne glede na starost, izobrazbo, položaj. Kričal sem tudi sam. In uspelo je. To je bil model. Vsi za enega, eden za vse. Prepoznaven cilj, za katerega smo posamezniki bili pripravljeni žrtvovati svoje, osebne cilje.
Ko smo prepoznali cilj, so stvari razmeroma gladko tekle. Ad hoc vlada, stranke, odbori, kultura, vojska, policija, vse je delovalo. Zelo povezano in v eni smeri, gremo mi …
V teritorialnih enotah smo se oborožili že nekaj mesecev prej. Imeli smo nekakšne vaje. Potem je počilo. Vojska, federalci so zavzeli meje. Mi smo udarili nazaj. V 10 dnevih vojne smo zavzeli ali blokirali tudi vse vojašnice.
Ni bilo prav lepo. V vojni se pač nismo obmetavali s »kremšnitami«. Bili so mrtvi. Ustrelili so nas, mi smo njih. Kdo bi vedel natančno. V vojni se pač ubija. Imeli smo »licence to kill«. In vendar sta bili obe strani dokaj »fer«. Dokaj športno smo se obnašali.
Spomnim se, ravno sem postavil mine na polju pred kasarno Šentvid, da federalci ne bi mogli s tanki v Ljubljano. Iz kasarne so se dvignili helikopterji. Vsi so pobegnili. Ko sem privil še zadnje vžigalnike se je nad mano spustil Sikorsky. To je večji helikopter z dvema propelerjema. Hrup neznosen, piš vetra me je rinil v tla. Pognal sem se v tek proti drevesom. S časom najboljših šprinterjev sem dosegel obcestni jarek in se vrgel vanj. Helikopter je šel z mano in bil tako nizko, da je veter odgrnil živo mejo. Mitraljezec na vratih lebdečega helikopterja je meril vame, kakih 15 metrov nad mano. Lahko sem videl, kako je pomeril, saj je eno oko zaprl. Čas se je ustavil.
Ni me ustrelil, saj je moral varčevati s strelivom. Šli so in uničili radijsko postajo v Trzinu. Enega so tam tudi sestrelili. Od takrat sem siv.
Nato smo se le začeli pogajati. In smo odšli. Malo oškrbljeni, vendar bolj ali manj v enem kosu.
30 let kasneje skupnih ciljev ni več čutiti. V paketu smo poleg samostojnosti dobili tudi spremembe, ki jih nismo pričakovali – kapitalizem, privatizacijo, pa tudi demokracijo… Morda najbolj nerodni so današnji parlamentarci. Nobenega skupnega cilja, samo svoje.
Sem razočaran? Niti ne. Bilo bi nam precej slabše, če bi ostali v »Jugi«. Tako imamo razmeroma dobro državo. Zdravstvo in šolstvo delujeta bolj prijazno kot pri Američanih, Italijanih, Hrvatih… Še bi lahko našteval. Seveda bomo morali precej stvari še popraviti. Za začetek bi morda nehali voliti v parlament »modele«, ki razen lastnih interesov ne prepoznajo nikogar. Nekateri imajo občutek da so sami osvobodili Slovenijo. Ne drži, jaz sem jih osvobodil! Sem naredil napako? Kakorkoli, da sem osvobodil Slovenijo mi ni žal. Drugo pa mi boste, lepo prosim, oprostili. Nisem vedel.
Danilo Škoflek, veteran vojne za Slovenijo
Katerega dogodka, povezanega z osamosvojitvijo, se spominjate?
Najbolj se spominjam občutkov povezanosti, ki so prevevali moje sorodnike in znance, ko so razglasili samostojnost Slovenije. Vsi so bili veseli, ponosni na svojo državo in zelo zvesti domovini.
Z večjo grenkobo pa smo spremljali dogodke po razglasitvi, predvsem desetdnevno vojno. Kot desetletni otroci si nismo znali razložiti, zakaj so potrebne barikade in zapore na cesti, tanki, ki so puščali sled gosenic na regionalni cesti, prepovedi obiskovanja sorodnikov in prijateljev.
Kje ste se ob tem dogodku nahajali?
V tem obdobju smo se nahajali v domačem kraju. Naš dom se nahaja le nekaj kilometrov stran iz Vrhnike, kjer se je nahajala vojašnica. Spremljali smo zgodbe, kako slovenski vojaki dezertirajo iz jugoslovanske vojske in se pridružujejo novoustanovljeni teritorialni obrambi.
Kakšne občutke ste ob tem doživljali? Kaj je dogodek pomenil vam osebno?
Ob razglasitvi se je razvilo splošno veselje, s sosedi smo slovesni dogodek iz Ljubljane spremljali po televiziji. Naslednje dni pa smo spremljali dogodke in tiskovne konference po televiziji. Najbolj tesnobni občutki so me prevevali, ko smo pripravljali zaklonišče v spodnjih prostorih naše stare hiše. Z bratom sva tam namestila odeje, prinesla sva nekaj hrane in pijače.
Avtor: Sebastjan Zdešar
Katerega dogodka, povezanega z osamosvojitvijo, se spominjate?
Najbolj se mi je v spomin vtisnil dogodek napada oddajnikov na Krvavcu. Z letali znamke MiG-21 je jugoslovanska armada raketirala in streljala na oddajnike, da bi prekinili komunikacijo in obveščanje javnosti preko medijev.
Kje ste se ob tem dogodku nahajali?
Ob tem dogodku sem bil v bližini Krvavca, in sicer v Mekinjah.
Kdaj se je dogodek odvijal?
Dogodek se je odvijal dopoldne, z bliskovito hitrostjo. Bilo pa je strah vzbujajoče, saj pri svojih letih česa takega še nisem videl v živo.
Kaj se vam je ob tem najbolj vtisnilo v spomin?
Najbolj se mi je vtisnilo v spomin vse to prasketanje železja na oddajnikih ob obstreljevanju in odbijanju nabojev.
Avtor: Rok Škrlj
Katerega dogodka, povezanega z osamosvojitvijo, se spominjate?
Spominja se, ko so skupaj s kolegi odšli v bunkerje na Nadleškem polju (občina Loška dolina). Takrat je bil star 10 let. Ko so jih kar naenkrat začela preletavati letala. Vsi so preplašeno pritekli do staršev, ko so jim ti povedali da se je začela vojna v Sloveniji.
Kaj se vam je ob tem najbolj vtisnilo v spomin?
Najbolj se mu je vtisnil ta strah, in spremljanje situacije po poročilih.
Kakšne občutke ste ob tem doživljali? Kaj je dogodek pomenil vam osebno?
Občutil je strah, negotovost, saj je bil star le 10 let, ko je prvič videl letala nad sabo in okusil delček vojne.
Avtor: Alen Kandare
“Imam pa še eno zanimivo – zame najlepšo stvar, ki se mi je zgodila v življenju. V tem času, ko sem bil v enoti smo vojaki hodili na kosilo v gostilno na grad Bogenšperk. Ravno za čas kosila je v gostilno vstopilo tudi mlado dekle z babico. V trenutku sem se zagledal vanjo in lahko rečem, da je bila sreča in usoda na najini strani. To dekle je bila namreč moja sedanja žena in mama najinih čudovitih štirih otrok z imeni: Anja, Anže, Rok in Pia. Če ne bi sodeloval v osamosvojitveni vojni, bi bila moja zgodba danes čisto drugačna. Hvala Bogu, najlepša zgodba še kar traja.”
Avtor: Anže Ahac
Katerega dogodka, povezanega z osamosvojitvijo, se spominjate?
Če se prav spomnim, sem bila takrat stara 50 let in smo živeli še v Dragi, blizu Hrvaške meje na jugu Slovenije. Spomnim se volitev, plebiscita. Zakaj te volitve? Spomnim se tudi zato, ker je bil pokojni mož tako navdušen in je nestrpen čakal na izid teh volitev.
Kje ste se ob tem dogodku nahajali?
Kot sem že povedala, živeli smo v Dragi, v majhnem stanovanjskem bloku.
Kdaj se je dogodek odvijal?
Mislim, da enkrat decembra 1990. Že 30 let bo od tega, nedelja pred Božičem. Po božiču je bila uradna proslava plebiscita.
Kaj se vam je ob tem najbolj vtisnilo v spomin?
Takrat smo praktično vsi, ki smo živeli v Dragi šli na bilo človeka, ki ni volil. Z druge strani ceste kjer smo živeli je bila gostilna, tisti dan so se ljudje dolgo v noč še družili.
Kakšne občutke ste ob tem doživljali? Kaj je dogodek pomenil vam osebno?
Bila sem seveda ponosna, čutila sem povezanost. Slovenski narod je prvič sam odločal ali se želi osamosvojiti. Vedela sem, da so te volitve zelo pomembne in odločilne.
Avtor: David Krnc
Katerega dogodka, povezanega z osamosvojitvijo, se spominjate?
Osvoboditev skladišča orožja v Borovnici.
Kje ste se ob tem dogodku (dogajanju) nahajali?
Na prizorišču (okolica skladišča).
Kdaj se je dogodek odvijal?
Na drugi dan vojne za Slovenijo.
Kaj se vam je ob tem najbolj vtisnilo v spomin?
Količina zajetega orožja v skladišču.
Avtor: Urban Brence
Kaj se vam je ob tem najbolj vtisnilo v spomin?
Najprej se najbolj spominjam takratnega predsednika Kučana, ki je dejal, citiram: “danes so dovoljene sanje, jutri je nov dan.” Naslednji dan pa je sledil napad na Slovenijo s strani JLA (Jugoslovanske ljudske armade). Iz vojaških kasarn so se tanki jugoslovanske armade prikazali na ulicah Slovenije. Pri nas v Tržiču je bilo napeto zaradi mejnega prehoda z Avstrijo, kjer so bile postavljene barikade z jugoslovanskimi vojaki, starimi okoli 20 let, ki so bili na služenju vojaškega roka in jim ni bilo jasno, kaj se sploh dogaja. Poveljniki in komandirji pa so bili srbskega rodu, ampak so imeli v Tržiču dom in družine, zato so se med domačini počutili zelo domače. Zaradi odločitev jugoslovanske in teritorialne vojske, je v Tržiču prišlo do mirne rešitve zelo resne in hude situacije. Četrtega in petega dne agresije nad Slovenijo pa so se oglasili alarmi za letalski napad v naselju Bistrica pri Tržiču, kjer smo stanovali. Tam smo imeli zaklonišče, tako da je moj oče zaukazal ženskam in otrokom, naj se umaknejo v zaklonišče. Bil pa je tudi lovec, ki je imel orožje, ki sva ga skupaj prenesla na balkon, kjer sva postavila barikade. Ta operacija ne bi imela kakšnega velikega učinka, ampak hvala bogu se je vse srečno končalo.
Kakšne občutke ste ob tem doživljali? Kaj je dogodek pomenil vam osebno?
V naši družini je bil prisoten strah, oče je doživel 2. svetovno vojno. Ko je šla družina v klet se je mama, ki je jokala, bala najhujšega, da ne bi bilo treba ponovno doživeti strahote vojne. Med tem dogodkom sem se počutil nekako nekoristno, saj bi moral sodelovati v teritorialni obrambi, ampak ker nisem služil vojaškega roka okoli leta 1987 zaradi zlomljene stegnenice, tudi nisem bil vpoklican v teritorialno obrambo zaradi neizkušenosti, ampak sem sočustvoval s prijatelji, ki so bili takrat v obrambi. Sem pa služil vojaški rok kasneje, v že ponosni in samostojni Sloveniji.
Avtor: Anže Pavšek
Kaj se vam je ob tem najbolj vtisnilo v spomin?
Najbolj se spominjam tankov na Celovški cesti in vojne kolone, ki je razganjala protestnike in streljala na slovensko policijo ter protestnike. Spominjam se, ko sem bil v avtobusu, ki ga je tank pregnal s ceste.
Kakšne občutke ste ob tem doživljali? Kaj je dogodek pomenil vam osebno?
Občutki so bili nejasni, neverjetni, da se takratna vojska cele Jugoslavije tako obnaša do svojih državljanov.
Avtor: Muhamed Dindić
“Najbolj se mi je vtisnilo v spomin, da je bil z vojaki v zasedi tudi vojak Stanislav Požar, ki sem ga poznala že nekaj let, saj je bil iz sosednje vasi. 2 julija se je s prijateljem v civilnem avtu peljal mimo vojašnice v Pivki in se vračal proti kraju Kal. Tam je naletel na vojaško patruljo JLA. Prijatelj naj bi sprva nekoliko upočasnil nato pa naglo odpeljal proti Kalu. Takrat 22-letni vodnik JLA je ustrelil in zadel Stanislava. Tisto jutro, preden je odšel v izvidnico, sem ga še videla, nakar smo popoldne izvedeli, da so ga ubili. Bili smo vsi pretreseni. Zapustil je ženo in dva majhna otroka. Po njem so poimenovali tudi vojašnico v Pivki. Sedaj se vedno, ko zagledam njegove takratne otroke, spomnim tistega dne, ko smo ga zadnjič videli.”
Avtor: Nejc Malečkar
Katerega dogodka, povezanega z osamosvojitvijo, se spominjate?
Spomnim se strica, ki je ob 5. uri zjutraj, dan po praznovanju osamosvojitve, prišel k nam in povedal, da je ob vrnitvi iz Ljubljane skozi Stransko vas pri Dobrovi, srečal tanke. Mama me je klicala, da naj ne hodim na fakulteto, ker ne bodo vozili avtobusi. Ko je šla v službo je morala iz Viča do Bežigrada peš v službo, ker so na Viču sestrelili helikopter. Šla sem na Dobrovo v trgovino, ustavili so me vojaki TO in me spraševali kam grem. Tudi popoldne, ko sem šla v gozd, sem srečala pripadnike specialne enote TO in so mi svetovali, da naj bom doma, ker je v gozdu veliko vojakov. Prijatelj z Vrhnike me je klical, da so obkolili kasarno na Vrhniki in da se je JLA branila, tako, da je bilo kar nekaj vojakov ranjenih.
Kje ste se ob tem dogodku nahajali?
V času dogodkov sem se nahajala doma, ker sem študirala in so nam predavanja ter izpiti odpadli.
Avtor: Matej Tomc
Katerega dogodka, povezanega z osamosvojitvijo, se spominjate?
Plebiscit za samostojno Slovenijo.
Kje ste se ob tem dogodku (dogajanju) nahajali?
Doma
Kdaj se je dogodek odvijal?
V nedeljo, 23. 12. 1990.
Kaj se vam je ob tem najbolj vtisnilo v spomin?
To, da smo bili ljudje željni sprememb. Da smo bili bolj povezani in optimistični.
Kakšne občutke ste ob tem doživljali? Kaj je dogodek pomenil vam osebno?
Glede na to, da sem malo predtem dopolnil 18 let, je bila udeležba na plebiscitu nekakšno uradno priznanje odraslosti. Bil sem vesel.
Avtor: Bećir Hasančević
Katerega dogodka, povezanega z osamosvojitvijo, se spominjate?
Tistega leta smo vozili zelenjavo v trgovino. Problem je bilo priti v Ljubljano, ker so bili mostovi blokirani. Z malo iznajdljivosti smo robo dostavljali, čeprav je bilo vsak dan težje. Najbolj mi je ostalo v spominu, ko so me preletela letala, ki so bombardirala oddajnik v Domžalah.
Kakšne občutke ste ob tem doživljali? Kaj je dogodek pomenil vam osebno?
Čutil sem zadovoljstvo in ponos, da smo tudi Slovenci narod, ki lahko stopimo skupaj in smo složni.
Avtor intervjuja: Bernard Majdič Žumer
Katerega dogodka, povezanega z osamosvojitvijo, se spominjate?
Teka do zaklonišča med sirenami za letalski napad.
Kje ste se ob tem dogodku (dogajanju) nahajali?
Pri naravoslovnem muzeju.
Kdaj se je dogodek odvijal?
Popoldne.
Kaj se vam je ob tem najbolj vtisnilo v spomin?
Strah in panika ljudi okoli mene.
Kakšne občutke ste ob tem doživljali? Kaj je dogodek pomenil vam osebno?
Tesnobo in strah.
Avtor: Blaž Šenet
Katerega dogodka, povezanega z osamosvojitvijo, se spominjate?
Dan pred vojno sem se poročil in drugi dan sem se že znašel sredi vojne vihre osamosvojitvene vojne za Slovenijo.
Kje ste se ob tem dogodku (dogajanju) nahajali?
Nahajal sem se v Kočevski Reki.
Kdaj se je dogodek odvijal?
V prvih dneh vojne.
Kaj se vam je ob tem najbolj vtisnilo v spomin?
Bila sva na Ljubljanskem gradu, kjer je potekala proslava osamosvojitve Slovenije. Od tam sem se odpravil v vadbeni center Ig. Iz vadbenega centra smo se še isti večer premaknili na borbene položaje na področju Kočevske reke in pričela se je osamosvojitvena vojna.
Kakšne občutke ste ob tem doživljali? Kaj je dogodek pomenil vam osebno?
Sprva radost in srečo ob poroki z visoko nosečo ženo, nato pa grozo in strah grozot vojne. Po vojni pa sem kot pripadnik 1. generacije Slovenske vojske radostno in srečno opazoval nastanek samostojne republike Slovenije, za katero smo se borili.«
Avtor: Maj Kuder
Katerega dogodka, povezanega z osamosvojitvijo, se spominjate?
Najbolj se spominjam dogodka, ko je JLA okupirala kasarno v Črnem Vrhu, kjer smo hranili orožje in municijo. Pozneje je JLA to kasarno razstrelila.
Kje ste se ob tem dogodku (dogajanju) nahajali?
Skoraj dva tedna sem bil v Teritorialni obrambi v Črnem Vrhu, kjer smo varovali kasarno z municijo.
Kdaj se je dogodek odvijal?
Ta dogodek se je odvijal konec junija in v začetku julija.
Kaj se vam je ob tem najbolj vtisnilo v spomin?
Spomnim se, ko je po dveh dneh premirja čez Črni Vrh dvakrat poletel helikopter JLA, čeprav niso smeli leteti prek slovenskega ozemlja.
Kakšne občutke ste ob tem doživljali? Kaj je dogodek pomenil vam osebno?
Ob začetku vojne smo bili prestrašeni in zaskrbljeni, saj nismo vedeli kaj se bo zgodilo.
Avtor: Matej Lazar Jurančič
Katerega dogodka, povezanega z osamosvojitvijo, se spominjate?
Razglasitev samostojnosti.
Kje ste se ob tem dogodku (dogajanju) nahajali?
Na morju v Poreču.
Kdaj se je dogodek odvijal?
25. 6. 1991.
Kaj se vam je ob tem najbolj vtisnilo v spomin?
Napad JLA na samostojno Slovenijo. Ko sem želel priti v Slovenijo, so bile glavne ceste v Slovenijo zaprte, ker so bile postavljene barikade. Do doma sem lahko prišel po vaških cestah. Nato pa takoj v zaklonišče, saj so že tulile sirene za zračni napad.
Kakšni občutke ste ob tem doživljali? Kaj je dogodek pomenil vam osebno?
Občutki so bili čudni, saj sem pred kratim prišel iz vojske. Že v vojski se je čutila napetost, predvsem proti Slovencem. Za mene osebno je bilo to nekaj novega in drugačnega. Takrat nisem vedel, kaj me čaka. Prihodnost je bila negotova, vsaj glede zaposlitve. Nismo vedeli ali bo prava vojna, ki bo trajala par let ali se bo vse zaključilo tako kot se je. Dogodek razglasitve samostojnosti je zame bil in tudi bo nekaj najlepšega, kar se je Sloveniji lahko zgodilo.
Avtor: Marcel Gerdina
