Spoštovana ravnateljica, dragi učitelji in dijaki,
pred 30 leti se je rodila samostojna Slovenija. V trenutku, ko je na Trgu republike v Ljubljani zaplapolala slovenska trobojnica, je ob zvokih himne ozračje napolnila misel, da je nastala država, katere obstoj je do tedaj bil le kratka misel, neizrečeno hrepenenje in grenak sen ljudi, ki so se na tej zemlji dolga stoletja rojevali, v zavedanju njene lepote živeli in naposled preminili. Zato naj jutrišnji dan državnosti, ko praznujemo obletnico nastanka države, v kateri živimo, v nas rodi zavedanje in z njim veselje, da smo prav mi tisti, ki smemo s svojim obstojem in delom uresničevati sanje naših prednikov.
Pesnik Oton Župančič je o domovini zapisal:
S silo neznano
si segla mi do duše globin:
do zdaj nisem vedel, kako sem tvoj sin,
kako te ljubim globoko …
Domovina, daj mi roko,
ne beži, ostani pri meni,
tesno, tesno me okleni
in pel ti bom pesem visoko,
pel materi češčeni,
kot ni ti še nihče pel;
src milijon bom razvnel,
uklonil jih tvoji oblasti,
raznetil v dušah strasti
bom plemenite, mlade,
da radovoljno zaklade
najdražje pred te polože.
Ob sporočilu te pesmi, ki jo, dragi dijaki, pri pouku slovenščine berete tudi sami, vam ob prazničnem dnevu želimo, da bi se ob pogledu na naše bele vrhove in zelene ravnice, na strme steze in ravne ceste ter na rečne bregove in morske plaže, ki jih boste v tem poletju obiskali, tudi vi zavedali, da ste mladi v čudoviti domovini, ki bo z radostjo in veseljem sprejemala VAŠE zaklade: ideje, spretnosti in znanja, ki jih pridobivate v šoli.
Želimo vam, da bi se zavedali, da je vsak izmed vas pomemben del sedanje in prihodnje blaginje naše države, in da bi si ob državnih praznikih tudi sami, kot nekoč pesnik Župančič, v duhu tega zavedanja zašepetali: »Ne beži, ostani pri meni, domovina, tesno me okleni!«
___________________________________________________________-
Ob 30-letnici nastanka samostojne države so dijaki, ki so letos zaključili šolanje, zapisali nekaj lastnih misli o Sloveniji.
Urban: »Kot državljan sem zelo vesel in ponosen, da so fantje, ki so bili stari, kot sem jaz danes, tako pogumni, da so se borili za našo deželo. Seveda čestitke za to. Ta praznik je zame nekaj zelo pomembnega ter posebnega in mi je eden najljubših praznikov.«
Blaž: »To, da imamo svojo državo, mi pomeni ogromno. To, da ima tako majhen narod svojo SAMOSTOJNO državo in svoj jezik, ki ni nikjer preganjan in prepovedan, je res lepo.«
Marcel: »Moji občutki glede samostojnosti in enotnosti so mešani. Pogrešam enotnost politike, pogrešam enotnost ljudi. Pogrešam zastave naše države po mestih in vaseh, pogrešam proslave za množice ljudi, ne za protokol.«
Anže: »Meni največ pomenita svoboda in demokracija, saj živimo v kar pošteni državi, v kateri smo si državljani enaki. Slovenija je tudi dežela neizmerne lepote in raznolikosti, saj v kratkem času pridemo od Alp pa do morja. Vsako naselje ima svoje značilnosti in navade.
Ob dnevu samostojnosti vedno pomislim na to, da sem ponosen, ker sem Slovenec. Pomislim pa tudi na to, da je med ljudmi veliko nestrinjanj. Trdim, da se moramo med sabo spoštovati in vesti kulturno ter s tem dati priložnost vsem prebivalcem samostojne Slovenije.«
——————————————
Na šolski spletni strani si lahko pod kategorijo 30 let Slovenije preberete pričevanja sorodnikov naših dijakov o osamosvojitvenih dogodkih ter si ogledate virtualno razstavo izdelkov, ki so jih dijaki izdelali ob 30. obletnici samostojne države. Vabljeni k ogledu.
Vse najboljše, Slovenija.
