Ob dnevu slovenskega športa smo dijake športnike povabili, da se podrobneje predstavijo. Povedali so nam kaj več o svojih dosežkih, načrtih, treningih, pa tudi, kako usklajujejo šolske obveznosti z vsakodnevnim treningom.
Lea Kopitar Šturm
Šport, ki ga treniram, je judo. Judo je borilni šport, ki je bil ustanovljen na Japonskem in je kombinacija karateja in ju jutsuja, glavni cilj pa je samoobramba. Judo se trenira v manjših telovadnicah, imenovanih dodžo, na posebnih blazinah tatamijih. Oprema pri judu je bel ali moder kimono oz. judogij. Judo je discipliniran in zelo moralen šport, saj te uči spoštovanja in varovanja šibkejših od sebe. Judo je prav tako olimpijski šport, v katerem smo Slovenci na vsakih olimpijskih igrah uspešni.
Judo sem začela trenirati v prvem razredu osnovne šole, torej ga treniram že 12 let.
Moji največji uspehi so definitivno prvi mesti na evropskem pokalu Follonica in Bielsko Biala in pa dvakratni državni naslov v moji kategoriji. V letu 2020 sem bila razglašena tudi za najboljšo slovensko judoistko leta v moji starostni kategoriji. Prav tako sem trenutno štirinajsta na svetu v moji kategoriji.
Motivacijo najdem v druženju s prijatelji, s katerimi treniram, in v skupnih potovanjih. Prav tako pomaga, ko dosežem dobre rezultate, to pomeni, da se treningi obrestujejo. Če pa nič od tega ne pomaga, imamo v klubu tudi psihologinjo, ki nam pomaga graditi naše cilje in nas zna »obrniti v pravo smer«.
Trenutni načrti so opraviti čim boljše priprave v prihodnjem mesecu, nato pa čim boljši rezultat na zadnji tekmi, preden zamenjam starostno skupno in preidem k mladincem. Na dolgi rok pa bomo še videli, najprej so cilj mladinske olimpijske igre 2022.
Usklajevati šolo in šport je lahko zelo težko, če nisi organiziran in nimaš dobrih odnosov s profesorji in trenerji, ker to so ljudje, ki ti bodo pomagali uspeti. Zato poskrbim, da vsi moji profesorji vedo, kdaj bom odsotna, še posebej v primerih, da imamo takrat kakšno ocenjevanje. Za moje ocene prav tako vedo moji trenerji in mi pomagajo pri učenju na pripravah in tekmovanjih, če potrebujem pomoč.
Blaž Avbelj
Treniram šport, ki je trenutno v Sloveniji zelo prepoznaven zaradi Primoža Rogliča, Tadeja Pogačarja in ostalih fantov, ki trenirajo cestno kolesarstvo. Po rezultatih sodeč ga uvrščamo med posamične športe, a zame je to ekipni šport, saj kolesar brez dobre ekipe težko zmaga. V cestnem kolesarstvu je več disciplin, kot so: vožnja na čas, ekipna vožnja na čas, prolog ter običajna cestna dirka. Je pa tudi več različnih tipov dirk, kot so enodnevne dirke in etapne dirke. Sezona traja skoraj vse leto, saj pozimi tekmujemo tudi na pisti ter ciklokrosu.
Cestno kolesarstvo treniram od 15. leta – torej 5 let, prej pa sem 5 let treniral nogomet.
V petih letih sem je nabralo kar nekaj dobrih rezultatov. Dosegel sem zmago na mladinskih olimpijskih igrah, zmagal na enodnevni dirki v Veroni, bil petkrat državni prvak na pisti, enkrat pa v ciklokrosu, bil državni podprvak v cestni preizkušnji ter vožnji na čas, sem zmagovalec pokala Slovenije itd.
Motivacijo za treninge najdem v tem, da si želim biti vedno boljši, da želim pokazati na dirki, česa sem sposoben.
Sedaj sem v članski kontinentalni ekipi Ljubljana Gusto Santic. Ekipa je usmerjena v mlade perspektivne kolesarje.
V ekipi imamo možnost priti do dobrega rezultata in če nam to uspe, je to dobra popotnica za vstop v svet profesionalnega kolesarstva. Moje sanje sta zmagi na dirki Tour of Slovenia in zmaga v članski kategoriji na državnem prvenstvu.
Usklajevanje šole in športa je vedno težje, saj je vedno več treningov oz. se spreminja način treningov.
Vedno bolj je pomembno, da je v treninge vključena tudi vadba v fitnesu. Ker pa ni dobro, da so treningi preveč zgoščeni oz. je med njimi potreben počitek, moram trening v fitnesu narediti še pred šolo, tako da se začne moj prvi trening zelo zgodaj. Popoldne, ko opravim drugi trening, mi ostane zelo malo časa za šolo, zato se poskušam čim več naučiti v šoli.
David Bogataj
Nogomet sem začel trenirati v drugem razredu osnovne šole, torej ga treniram že dobrih deset let in mi nikoli ni težko, saj v tem uživam. Začel sem v klubu NK Škofja Loka, nato pa smo se združili z NK Medvode.
Motivacijo za treninge najdem v svojih nogometnih idolih in v želji, da sem vsak dan boljši.
Moj cilji je napredovanje v člansko ekipo. Nato pa bi želel oditi v tujino in tam poklicno igrati nogomet.
Včasih je kar težko usklajevati šolo in treninge, saj mi ocene trenutno niso ravno v ponos. Treba je biti zelo organiziran.
