Ob svetovnem dnevu filozofije, 18. novembra, ki smo ga na naši šoli obeležili pod okriljem programa Mednarodni UNESCO dnevi, so dijaki pri pouku družboslovja in zgodovine spoznavali in odgovarjali na filozofska vprašanja. Največ časa so namenili vprašanjem o življenju, premišljujoč o smislu življenja, življenjskih ciljih in razlogih za človeška dejanja.
Kaj je življenje?
»Življenje je dano vsakemu posamezniku. Mi sami nadzorujemo potek življenja in ne drugi. Življenje je nekaj lepega, zato ga moramo izkoristiti čim bolje, saj ne traja večno.« (1. K)
»Da se rodiš, kako boš živel, pa je tvoja odločitev.« (2. D)
Kako bi morali ljudje živeti svoja življenja?
»Ljudje bi morali živeti življenje, ne da bi razmišljali o prihajajočem dnevu. Morali bi opustiti svoje koncepte smisla življenja, ki je z vidika večine ljudi življenje žrtvovanja in pomanjkanja. Za živeti bolje bi bilo dovolj, da se zavedamo svojega obstoja in svoje minljivosti.« (1. K)
Ali je človek, ki ni v življenju ničesar dosegel, srečen?
»Ne, saj ima vsak svoje življenjske cilje. Šele izpolnitev le-teh določa, če je nekdo srečen v življenju.« (2. I)
»Da, saj če si ne zastavi nobenih ciljev, ki naj bi jih dosegel, in je zadovoljen z minimumom, le on presoja o tem, kako se počuti.« (1. K)
Kakšno je popolno življenje?
»Brez šole, do konca življenja zaloga denarja, nobenih obveznosti.« (2. D)
Če bi lahko spremenil eno stvar na svetu, kaj bi spremenil?
»Spremenil bi čas, v tem obdobju, kot sem zdaj, je vse ´na podnu´. Želim živeti in biti svoboden.« (5. T)
Zakaj počnemo stvari, ki nam niso všeč?
»Zato, ker nas to na nek način motivira. Človek, ki mu je vse perfektno in super, se lahko hitro znajde v stanju depresije ali nima želje, da napreduje/raste.« (2. I)
»Včasih so lahko stvari, ki jih ne maramo, tudi zanimive in nam lahko postanejo všeč. Človek je radovedno bitje in vedno išče nove stvari, da se jih nauči. Če nam bi bilo vse všeč, ne bi imeli potrebe po prekoračenju ovir in se ne bi postavili v neprijetne situacije, kar nas dviguje na višje, nove nivoje. S tem ko premagujemo ovire, osvajamo nove cilje, ki so se prej zdeli nemogoči.« (1. K)
»Stvari, ki nam niso všeč, počnemo zato, da gremo iz svoje cone udobja. Da ni vsak dan enak in da ne živimo v enakem krogu življenja. Nekatere stvari, ki nam niso všeč, počnemo tudi zato, da lahko osrečimo druge ljudi v svojem življenju in jim polepšamo življenje ali pa vsaj en dan.« (5. N)
»Ker jih moramo, da uspemo.« (2. D)
Ali bi strožji zakoni ustvarili boljši svet?
»Ja in ne. Če bi bili zakoni strožji, človek ne bi imel dovolj svobode. Po drugi strani pa zaradi strogih zakonov ne bi bilo toliko kriminala.« (2. I)
»Ne, ljudje bi se upirali in bi imeli manj svobode. Mislim, da bi bil svet boljši, če bi bilo več kompromisov, manj razlik med rasami, revnimi in bogatimi … Politiki oziroma tisti, ki vodijo državo in pišejo zakone, ne bi smeli gledati le na svojo korist, temveč na dobro vseh ljudi.« (5. N)
Koliko svobode bi smeli imeti ljudje?
»Ljudje bi smeli imeti svobodo do te mere, da ne ogrožajo ostalih ljudi. Vsak mora imeti enake pravice in biti svoboden, vendar do neke mere.« (2. I)
Kaj je resnična moč?
»Ljubezen, misli, mindset, znanje, um.« (2. D)
Kaj so sanje in zakaj jih imamo?
»Sanje so nadnaravna moč, kjer smo sproščeni in mislimo na prihodnost, zgodovino, željo … sanje so naše želje.« (5. T)
Na dan filozofije so imeli dijaki tudi možnost internetnega glasovanja za enega izmed citatov sedmih svetovno znanih filozofov in filozofinj. Glasovanje je razkrilo, da dijake najbolj nagovarja modrost razsvetljenskega filozofa Jean-Jacquesa Rousseauja, ki je v razpravi Družbena pogodba zapisal:
»Človek se rodi svoboden, a je povsod v verigah.«
Dijaki so skozi presojo lastnega vsakdana in ob razmišljanju o življenju, ki jim nalaga vedno nove izzive, dokazali, da v njih poleg hrepenenja po svobodi skrivaj bedi tudi Zofijin svet.
Tamara Milinčič Medven in Miha Černe