No, fanta, kaj pravita?!
Bi poskusila
preživeti noč z mojo mami?
Na vrhu hriba čemi,
obdan z drevesi.
V smeri hotela
zapelje malo hitreje
v rob ceste, navkreber.
Že spet!
M2MV
Medtem je sklopka popuščala,
zmogli smo več.
Fanta, kaj pravita?
O, ja, vznemirjen sem
D2MV
Hrup je bomba,
ljudje mirno opazujejo,
ne zanimajo se.
Videti je popolnoma blazno.
BM2M
Sklopka je popuščala,
pa tudi naša hitrost.
Če bi vozili hitreje,
bi zgrešili hotel
v smeri veličastnega gradu.
Mama je vprašala, če poskusimo.
Z veseljem, sem odvrnil,
saj sem noč
želel preživeti v pravcatem gradu.
V strahu smo avto
malo zakrpali,
da bi le prišli do Dunaja!
AA2M
Preplaši me v kopalnici,
ljubše bi mi bilo v spalnici,
na straniščni školjki.
Potreben samček z razcepljenimi nožicami,
med njimi zagledam orjaško bogomolko.
Zarine jo v neznan prostor.
Zavpijem: Kreten!
JG 2M
Na drugem koncu sobe
se oglasi
več sto moških In piščali.
Oglasi se čuden,
globok glas
v kraju čudnih zvokov.
AŽ 2.M
Na tebi opolnoči sameva kitara,
ko mi poješ čakaj, čakaj.
Zasluziva se v kopalnici
po celi steni.
AŠ 2M
Tako dodeljena,
tako fizično oddaljena,
mogoče zaradi pravil –
po vsem sodeč.
Za večerjo grad ni poln žive duše,
zajtrk – osem dolarjev, komaj!
Ni se pritoževal v filmih.
V mehanični delavnici sedma po vrsti,
še zmeraj bliže od avtomobila
mama malce zamiži.
S tišino lahko dvomeče prikriva dva para.
Make past.
Enej Tržan, 4. V
Ko dež pada,
vstopim
čez vrt potepanja –
ker duša polna objemov
naj bi se stiskala
na še toplem svečniku.
SB2M
Čakal si me v kopalnici.
Strah me je bilo,
da ne najdem tvojega telesa.
V očeh opazim barve samčka,
ki rad igra ljubezenske igre.
R, 2.M
Čakaj, čakaj
blekneš straniščni školjki.
Matjaž
bo tvoj potreben samček.
Planem nate, kreten!
Opazim krtačo nad ušesom,
zatulim.
Počene žoge zagledam za šipo,
zgrabim steklenico whiskya.
Ti tega ne veš, kdo ve
Nik Okorn, 4. V
Pod zemljo
nedolžno opravilo.
Kot da bi jih klali
bobnarji.
Po tleh plesalci
čedalje hitreje pometali.
Dve črni kači
v veliki leseni skrinji.
Vodja kač s koruzno moko
dvignil roko
do popolne tišine.
Dvignil pokrov z vodo
in – življenja konec
Nik Okorn, 4. V
