25. junij 1991 je zgodovinski datum za slovenski narod in za vse naše državljane, saj smo na ta dan izpolnili na plebiscitu izraženo zahtevo, ko smo se odločili za samostojno pot izven Jugoslavije. Formalno smo razglasili samostojnost in neodvisnost ter s tem omogočili nastanek in proces oblikovanja slovenske države.
Neodvisnost je uresničila tedanja skupščina Republike Slovenije s sprejetjem Deklaracije o neodvisnosti Slovenije in Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije. Oba dokumenta sta predstavljala pravni temelj s katerim smo se Slovenci lahko odcepili od SFR Jugoslavije in prevzeli njene pristojnosti na svojem ozemlju, priznali obstoječe meje SR Slovenije kot državne meje, zagotovili varstvo človekovih pravic vsem državljanom, pripadnikom manjšin pa posebno varstvo.
S tem dejanjem smo se postavili na evropski in svetovni zemljevid, postali smo nekdo. Svet je slišal za Slovenijo in Slovence.
Vendar ta pot ni bila lahka. Razglasitev je en, priznanje drugih držav pa drug, še večji in težji problem. Veliko držav je sestavljeno iz različnih narodov in narodnosti, ki nimajo svoje državnosti. Večji, dominantnejši narodi, ki so tudi državno tvorni uveljavljajo pravico močnejšega in asimilirajo manjše narode ki počasi izgubljajo svoj jezik, svojo narodno identiteto. Zato je velikokrat prihajalo do konfliktov.
Prav tega so se v Evropi bali. Razmišljali so ali bo razpad Jugoslavije na številne male države in njihovo priznanje za seboj potegnil za plaz novih zahtev po lastni državi in bodo številni narodi ki so podjarmljeni pod dominantnimi, državno tvornimi narodi zahtevali enako.
V dneh po razglasitvi neodvisnosti in samostojnosti se je začela vojna.
V teh prelomnih trenutkih je v 10 dnevni vojni za Slovenijo naša borbenost in brezkompromisna odločenost braniti svoje ozemlje, naša politična modrost podkrepljena s politično strpnostjo in odgovornostjo, pa tudi politična volja velesil prevagala, da smo postali neodvisni in samostojni.
Za razliko od Slovencev mnogim veliko večjim narodom od nas te želje ni uspelo uresničiti Mogoče se vam, današnjim generacijam, neodvisnost ne zdi nekaj posebnega. Globalizacija in Evropska unija prinaša vam mladim zavest, da ste del celote, da ste prebivalci sveta in zato ne razumejo pomena neodvisnosti. McDonaldsovi hamburgerji imajo enak okus, ne glede na to, v kateri državi tega sveta jih jemo.
Vendar, to ni vse, kar šteje. Vsak narod s svojo enkratnostjo in neponovljivostjo tvori lepoto tega sveta.
Ob današnjem prazniku 25.6., celih 31 let kasneje, se nam porajajo podobna vprašanja, ob velikih narodih se ponovno soočamo z izzivi naše samostojnosti in neodvisnosti, izzivih naše enkratnosti, saj smo se na naši poti odločili da postanemo del velike družine –Evrope.
Praznujmo in ne pozabimo, da je praznik naše državnosti dejansko praznik naše kulture, je praznik zavesti, da je Slovenija dežela vseh državljanov Slovenije.
Milan Casagrande
