HODIM PO LJUBLJANSKIH ULICAH IN USTVARJAM

12.
mednarodni festival Več znanja za več turizma

ZGODBE
TURIZMA

1.   U V O D

Hodim po ljubljanskih
ulicah,

pločniki mi zgodbe
pravijo,

množica usod se prepleta
povsod.

Hodim po ljubljanskih ulicah,

tu so vsi koraki
shranjeni,

svet, ki ga več ni, v
asfaltu tem živi.

Vse te veže, izložbe,
kavarne

so življenja in sanj
starinarne.

                                                         Dušan Velkavrh

Priljubljena slovenska pevka Majda Sepe
je 60. letih prejšnjega stoletja zelo rada prepevala o Ljubljani. Na njeno
željo je nastala tudi pesem Ljubljanske ulice, katere del je zapisan na
začetku. Avtor pesmi je Dušan Velkavrh, glasbo zanjo pa je napisal Majdin mož
Mojmir Sepe.

Pesem se nam je zdela primerna za uvod v
našo turistično nalogo, s katero bomo sodelovale na festivalu Več znanja za več
turizma, ki ga pripravlja Turistična zveza Slovenije. Ljubljana s svojo pisano
zgodovino, raznoliko arhitekturo in kulturo ponuja turistom ter domačinom, če
znajo prisluhniti, množico zgodb na vsakem koraku. Dijakinje 2. K Srednje poklicne
in strokovne šole Bežigrad – Ljubljana (v nadaljevanju SPSŠB), smer Ustvarjalec
modnih oblačil, smo združile svojo ljubezen do umetnosti, mode, zgodovine in
ustvarjanja zgodb ter pripravile ustvarjalno-projektni dan po ljubljanskih
ulicah, ki nas privedejo do novejših in malo starejših stavb, prostorov, ki s
svojo unikatno zunanjostjo, zanimivo zgodovino in barvitostjo prebudijo v nas
ustvarjalno žilico ter nas navdihnejo za kreiranje novih modnih oblačil. Naš
ustvarjalno-projektni dan smo poimenovale Hodim
po ljubljanskih ulicah in ustvarjam.

2.
N A M E N   I N   C I L J I  
N A L O G E

Namen naloge je narediti projektno-ustvarjalni
dan za dijake SPSŠB, smer Ustvarjalec modnih oblačil, lahko pa bi ga izvedle tudi
druge slovenske srednje šole. Z njim bi dijaki iskali navdih za svoje umetniške
kreacije zunaj šolskih prostorov in bi lahko bil del učnega programa pri
strokovnih predmetih ali urah praktičnega pouka.

Dijaki bi na tak dan spoznavali
Ljubljano, mnogo dijakov namreč ne živi v Ljubljani, njeno zgodovino,
arhitekturo, kulturo, barve, umeščenost stavb v prostor in možnost drugačnega
pristopa k ustvarjanju modnih oblačil oziroma drugim umetniških stvaritev. 

3.
H O D I M   P O   L J U B L J A N S K I H   U L I C A H  …
  

Odločile smo se, da bi
projektno-ustvarjalni dan Hodim po ljubljanskih ulicah in ustvarjam začeli z
ogledom Nebotičnika, se odpeljali z mestnim avtobusom do Situle, ogled
nadaljevali s Plečnikovimi Žalami in Stožicami, končali pa z ogledom Metelkove
in Mesarskega mostu oziroma Mosta zaljubljencev.

Nebotičnik bi bil za dijake ustvarjalce
zanimiv zaradi svoje zunanjosti, zgodovine in veličastnega razgleda na
Ljubljano. Stanovanjsko-poslovni kompleks Situla navdušuje zaradi unikatne
futuristične zunanjosti, Plečnikove Žale pa s slavolokom, kapelicami, belino
stavb in simbiozo z naravo. Športno-nakupovalni park Stožice ponuja veliko
ustvarjalnega navdiha zaradi svojih arhitekturnih posebnosti, kulturni center
Metelkova pa izstopa po unikatnosti prostorov in zunanjosti ter barvitosti.
Mesarski most oziroma Most zaljubljencev očara s kipi, skulpturami in množico
pripetih ključavnic.

Dijaki bi imeli s seboj skicirke, mape
in svinčnike za skiciranje, da bi lahko takoj začeli ustvarjati modne oziroma
druge umetniške skice, ko bi dobili navdih ob ogledu stavb ali pa bi ta prišel
ob kratki predstavitvi določenega objekta. 

Po ogledu znamenitosti bi delo
nadaljevali v šoli. S profesorjem bi se pogovorili o videnih objektih in
nadaljevali z ustvarjanjem modnih oziroma drugim umetniških skic.

3. 1
NEBOTIČNIK

Nebotičnik stoji na vogalu Stefanove in
Slovenske ulice, v centru mesta. Zgrajen je bil leta 1933 na mestu porušenega
srednjeveškega samostana. V temelje ljubljanskega nebotičnika je vzidana
pesnitev Otona Župančiča: »Da naše zrno
bi imelo leho in nam bo letina pod varno streho.« 

Dijakom bi lahko bila inspiracija za
ustvarjanje modnih skic zunanjost zgradbe, kip Genije, glave penatov ali pa
čudovit razgled na Ljubljano. 

Načrt za Nebotičnik je naredil Vladimir
Šubic s pomočjo Ladislava Khama, Iva Medveda, Marjana Mušiča, Marjana Severja
in Bojana Stupica. Njegova zasnova
temelji na neoklasičnih in art déco stilih
in se ponaša s pilastri v zgornjih nadstropjih. Konstrukcija je
armiranobetonski skelet z
vmesnimi betonskimi in opečnatimi stenami.

Ob odprtju je bil Nebotičnik visok 70
metrov, kar ga je uvrščalo med najvišje stavbe na Balkanu. Stavba je okrašena s
kipom Genije, zazrte v prihodnost, avtorja Lojzeta Dolinarja.

V marmornatem pritličju so 4 glave
penatov, delo Franceta Goršeta, po antični mitologiji varuhov hiše, družine in
doma.

Še danes ima kavarna originalna drsna
vrata, ki so bila narejena po ameriškem zgledu. Prav tako je bila po ameriškem
zgledu opremljena kavarna s kraškim marmorjem, rdečimi žametnimi zavesami,
stregli pa so samo v kristalu in srebru. Kot ob odprtju tudi danes kavarna navdušuje
z razgledom na Ljubljano.

3. 2 SITULA

Stanovanjsko-poslovni kompleks Situla je
lahko navdih za ustvarjanje zaradi svoje unikatne futuristične zunanjosti,
detajlov na stavbi in njegovi umeščenosti v prostor.

Stavba stoji na Vilharjevi cesti, v
neposredni bližini železniške in avtobusne postaje. Ima dva vhoda in izhoda, ki
omogočata enostavno vključevanje v promet. Spodnji del zgradbe je namenjen
poslovnim prostorom in nakupovalnemu centru, v zgornjih prostorih pa so
luksuzna stanovanja s pogledom na Ljubljano, Ljubljanski grad in Alpe.

Stavba ponuja
funkcionalno udobje in moderen dizajn. Ustvarjalci Situle so za svoj dosežek
leta 2014 prejeli Plečnikovo nagrado za največji dosežek na področju
arhitekture in oblikovanje okolja. Situla predvsem navduši z občutkom venomer
spreminjajoče se stavbe, tehnično dovršenostjo in panoramskimi zasteklitvami.

3. 3 ŽALE

Žale je leta 1937 zasnoval
Jože Plečnik, poglavitna dela pa so bila zaključena leta 1940. S svojo obliko
so lahko velik ustvarjalni navdih za dijake, saj predstavljajo množico stavbnih
oblik zahodnoevropske civilizacije. Plečnikova ideja snovanja Žal izhaja iz
misli nemškega arhitekta Gottfrieda Semperja iz 19. stoletja: »Umetnost ne more ničesar izumiti, saj so
vse poznala že minula stoletja, njeno poslanstvo pa je v prevrednotenju starega.«

Osrednje delo Plečnikovih Žal je
molilnica z baldahinom. Pred njo je postavil mrtvaški
oder (katafalk) z govorniškim podijem. Oprema in molilnice (oltarji, oltarni
nastavki, lestenc itd.) sodijo med najvišje dosežke naše obrti.

V parku so enojne in dvojne
kapele (v beli barvi in obdane z zelenjem), klopi, vodnjak in različna
znamenja. Kapele so v glavnem
poimenovane po ljubljanskih cerkvah. Tako vsakdo na svoji zadnji poti do ure
pokopa pravzaprav počiva v svoji domači farni cerkvi. Kapele so arhitekturno
zasnovane vsaka drugače, od tumulusa prek antičnih svetišč do bizantinske
cerkve in izvedenk iz profane arhitekture. Ta različnost simbolno izraža idejo
verske in socialne enakopravnosti.

Mesarski most so gradili dve leti, odprt
je bil 10. julija 2010. Most čez Ljubljanico povezuje Ljubljansko tržnico s
Petkovškovim nabrežjem in je namenjen pešcem in kolesarjem. Prostor za most na
tem mestu je zasnoval in pri nedokončanih tržnicah pustil že Jože Plečnik.
Maketa Plečnikove idejne zasnove je shranjena v Arhitekturnem muzeju Ljubljana.

Na mostu so bronasti kipi, delo akademskega kiparja
Jakova Brdarja. Poleg manjših skulptur žab in školjk dominirajo tri večje
figuralne skupine. Predstavljajo like iz grške antike ter krščansko-judovskega
bajeslovja: osramočena Adam in Eva, izgnana iz raja, samovšečni Satir in bežeči
Prometej.

Objekt so zaljubljenci preimenovali v Most zaljubljencev,
saj v znak svoje ljubezni obešajo ključavnice na jeklene žice mosta. Zraven
pripišejo še kakšno ljubezensko misel.