Ponedeljek, 29. 1. 2018
Z nestrpnostjo sem pričakoval prvi dan aktivnosti v Erasmus+ projektu Y-Job, ki smo ga v tednu od 28. 1. do 4. 2. 2018 gostili na šoli. Bilo je megleno jutro in z mojim partnerjem iz Norveške sva se odpravila na avtobus. Ob osmi uri smo namreč v šoli imeli uvodno prireditev, kjer smo spoznali goste iz Nemčije, Italije, Španije in Norveške, seznanjeni smo bili s temo celotnega tedna (industrija 4.0), tedenskim urnikom, z aktivnostmi in zadolžitvami.
Prireditev se je začela z igranjem na tradicionalni slovenski instrument – harmoniko. Nagovorila nas je tudi gospa ravnateljica. Nato smo se razdelili v sedem mednarodnih ekip. Že na začetku nas je čakal izziv: narediti čim višji stolp iz 20 špagetov, 1 metra lepilnega traku, enega metra niti in s pomočjo škarij. Najvišji stolp je meril kar 92 cm. Naši skupini je uspelo narediti stolp, ki je meril le 46 cm. Po končani prvi skupinski nalogi smo se odpravili v Hišo Evropske unije, kjer smo imeli zanimivo predavanje o možnostih zaposlovanja v Evropski uniji. Predaval nam je gospod Klemen Žumer, ki nas je s svojo energijo in drugačnim pogledom spodbudil k razmišljanju o priložnostih, ki jih EU ponuja mladim. Po predavanju smo imeli možnost izkusiti tudi zanimivo interaktivno razstavo Doživi Evropo (Europa Experience). Zadnja točka v ponedeljkovem programu je bila fotoorientacija po Ljubljani, kjer smo skupaj s tujimi dijaki na zanimiv način spoznavali središče Ljubljane in ljubljanske znamenitosti. Obiskali smo 7 točk, na katerih smo se fotografirali in fotografije poslali profesorjem, da so lahko ocenjevali naše orientacijske sposobnosti in izvirnost fotografij. Na koncu dneva pa smo le ujeli tudi nekaj sončnih žarkov.
Sebastjan Zdešar
Torek, 30. 1. 2018
Zbrali smo se ob 7.30 pred šolo in se odpravili proti Velenju. Tam so nas gostili v Hiši znanosti, kjer so nam v povezavi z industrijo 4.0 predstavljali poklice prihodnosti ter z njimi povezana znanja, spretnosti in tehnologijo. Na delavnicah smo morali poiskati določen problem, nato pa možne rešitve zanj in ustvariti produkt oziroma agencijo ali spletno stran, ki bi kupcem pomagala reševati te probleme. Seveda je na začetku vedno treba imeti sredstva, zato smo morali ugotoviti tudi, kako bi jih pridobili. Za tem smo iskali ime produkta, ustvarili logotip, napisali zgodbo o produktu, razmišljali o viziji ter poiskali načine, kako bi lahko svojo vizijo uresničili ter pridobili kupce oziroma uporabnike storitev. Na koncu smo morali vse skupaj tudi predstaviti. Delavnice so bile odlične, saj so bile drugačne, naloge so nam bile v izziv, poleg tega pa nas je moderna informacijska tehnika, kot so VR-očala, še dodatno spodbudila.
Za tem smo se odpravili v Muzej premogovništva Slovenije, ki je prav tako v Velenju. Odložili smo svoje stvari, se oblekli po rudarsko, vključno s čeladami, in se odpravili v rudnik. Vodiči so nam predstavili delo v rudnikih nekoč. Ogledali smo si stari del rudnika ter podoživeli rudniško nesrečo. Nato smo pomalicali knapovsko malico v jedilnici, ki je najgloblja v Evropi, si ogledali video predstavitev o delu v rudniku, nato še novi del rudnika in se z vlakcem odpeljali do izhoda. Zanimivo je bilo videti, kako se lahko tudi v rudarstvo, ki je zelo stara dejavnost, uvaja moderna tehnologija. Po prihodu iz rudnika nas je čakala le še pot nazaj v Ljubljano.
Eva Osredkar
Četrtek, 1. 2. 2018
Ta dan smo se skupaj s partnerji iz tujine še zadnjič odpravili proti šoli. Ob 8. uri smo se zbrali v stekleni dvorani. Najprej se nam je po skypu javil inženir robotike Krystian Kusmierek, ki dela na Poljskem. Predstavil nam je svoj zanimivi poklic in nekaj konkretnih izdelkov, ki so nastali na podlagi njegovega dela. Odgovarjal nam je tudi na vprašanja. Po javljanju smo dobili navodila za nov delovni dan. To je bil namreč zelo pomemben dan, saj smo morali pokazati znanje in spretnosti, ki smo se jih naučili na delavnicah in aktivnostih v tem tednu. Dokončati smo namreč morali prototipe oziroma storitve in pripraviti predstavitev. Poleg znanja je še posebej prišla do izraza naša sposobnost timskega dela, saj smo morali v skupini sodelovati, se poslušati, izmenjevati mnenja, reševati dileme in se nasploh dobro organizirati. Popoldne smo imeli nekaj časa za kosilo, ob 16. uri pa se je začela sklepna prireditev. Prireditev smo sooblikovali dijaki naše šole, saj smo povezovali program, prispevali glasbene točke, na prireditvi pa sta pot od ideje do uresničitve na modni reviji predstavili dve ustvarjalni dijakinji, Tea Kovič in Meta Rogelj. Svoje mesto so dobile tudi ideje sedmih y-job skupin. Vsaka izmed idej je bila po svoje posebna, zanimiva in celo malce nora. Dokazali smo, da smo se s trdim delom v času trajanja projekta Y-job ogromno naučili. Po prireditvi smo si vsi dijaki in naši mentorji vzeli čas za prijetno druženje.
Lučka Kuhar
Petek, 2. 2. 2018
Petek je bil zadnji skupni dan, saj smo se naslednji dan poslovili od gostov. Na programu smo imeli celodnevno ekskurzijo. Zjutraj ob 8. uri smo se zbrali pred šolo in se odpeljali proti Primorski. Ta dan smo imeli nekaj težav zaradi snega, vendar smo uspešno prispeli do prve destinacije, do Škocjanskih jam. Imeli smo voden ogled po jamah, ki so nas, še posebej pa naše goste iz tujine, navdušile. Po ogledu in času za malico smo krenili do slovenske Obale, kjer smo občutili pravi zimski dan z burjo. Kljub temu da je vožnja v Ljubljano trajala dlje od predvidene, smo vsi uživali v norčijah na snegu, ki smo si jih privoščili na počivališču in ob prihodu v Ljubljano. Nekateri naši gostje, sploh Nemci, Italijani in še posebej Španci, niso vajeni snega, še posebej pa ne v takšnih količinah. Za Špance je bilo snežno doživetje edinstveno. V Ljubljano smo se vrnili proti večeru in se poslovili žalostni, a polni novih skupnih doživetij in spominov.
Anastazija Filovski
