Vsaka druga ženska je do svojega dopolnjenega 15. leta starosti doživela eno od oblik nasilja. 25. november je mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami. V tem času si pripnemo belo pentljo. Z nošenjem bele pentlje sporočamo, da nasprotujemo nasilju nad ženskami. Prav tako sporočamo in ozaveščamo ljudi okoli sebe, da nasilja ne izvajamo, ga ne opravičujemo in ne toleriramo, temveč ga obsojamo.
Na ta dan je še posebej pomembno, da ljudi ozaveščamo, se posvečamo odpravi vseh oblik diskriminacije žensk in nujnosti preprečevanja nasilja nad njimi. Z obeleženjem tega dne se kot družba zavemo, da je nasilje problem, o katerem je treba spregovoriti.
Nasilje nad ženskami je oblika nasilja, ki temelji na spolu in ima ali bi lahko imela za posledico fizično, spolno ali psihično škodo in trpljenje žensk. Slednje vključuje tudi vsakršne grožnje z nasiljem ter odvzem ali omejitev prostosti ženske.
Povzročitelji nasilja nad ženskami so najpogosteje moški. Tisti moški, ki izvajajo nasilje nad žensko, svoja dejanja pogostokrat zanikajo, minimalizirajo ali pa jih opravičujejo, s čimer žensko še bolj razvrednotijo. Do nasilja prihaja iz različnih razlogov, v večini primerov pa gre za iskanje moči nad drugim. Toda pravice do nasilja nad žensko nima nihče.
Nasilje nad ženskami predstavlja po celem svetu resno družbeno težavo. Zato ga lahko razumemo kot nekakšen družbeni mehanizem, ki je odsev neenakih razmerij moči med ženskami in moškimi skozi zgodovino. Nasilje nad ženskami je tako družbeni problem, saj je kot pojav odvisen od tega, kako družba odreagira nanj. Družba je tista, ki ta problem lahko sankcionira in obsodi ter s tem pripomore k prenehanju nasilja.
Ženske nasilje zelo pogosto doživljajo v domačem okolju. Storilci so žrtvam poznane osebe, nekdo, ki jim je blizu, in nekdo, s komer so v zaupnem odnosu. Ravno zaradi te dinamike odnosov je nasilje nad ženskami pogosto težko prepoznati. Velikokrat gre za več oblik nasilja hkrati. V družinskem okolju se največkrat začne s težko prepoznavnim psihičnim nasiljem. Žrtve se, tudi zaradi manipulacij storilcev, ne zavedajo, da so določena dejanja nasilje. Storilci žrtve tudi spretno in postopoma izolirajo od drugih bližnjih, tako da se kasneje žrtev le stežka obrne po pomoč, saj ostane izolirana.
Posledice nasilja so dolgotrajne, tako na telesnem kot tudi duševnem področju. Zaradi fizičnega nasilja so posledice lahko doživljenjske in nepopravljive. Hude posledice se kažejo tudi na duševnem področju, saj se zaradi dolgotrajne izpostavljenosti psihičnemu, fizičnemu, spolnemu in ekonomskemu nasilju pri žrtvi lahko pojavijo razne duševne motnje. Posledic nasilja pa ne čutijo samo ženske, ampak tudi njihovi otroci.
Žrtve nasilja ne prijavijo tudi iz drugih razlogov. Pogosto jih spremlja občutek sramu, strah jih je pred dodatnim nasiljem, imajo občutke krivde ali pa so ekonomsko in socialno odvisne od storilca. Skrbi jih tudi razpad družine in dobrobit otrok, saj so poleg žensk pogosto v družinah žrtve nasilja tudi otroci.
Vsakršna oblika nasilja bi morala biti nedopustna. Družba pa je tista, ki to lahko prepreči. Veliko moč nosimo tudi sami. V primeru, da opazimo, sumimo ali vemo za nasilje nad žensko, lahko to nasilje prijavimo in s tem žrtvam pomagamo poiskati pomoč, ki je morda same niso zmožne poiskati in jim tako ponudimo možnost izstopa iz kroga zlorab in nasilja.
Tukaj pomembno vlogo igrajo tudi strokovni delavci na šolah, delodajalci, zdravstveni in drugi delavci, ki pri svojem delu zaznajo, da je ženska žrtev nasilja in si ne zna ali ne zmore sama poiskati pomoči.
V naših rokah je, da prekinemo tišino in rečemo nasilju nad ženskami ne. Čas je, da damo moč žrtvam in ne storilcem.
V primeru, da doživljate nasilje ali poznate nekoga, ki doživlja nasilje, se lahko obrnete na:
- najbližjo policijsko postajo ali na številko 113
- Zavod EMMA, Center za pomoč žrtvam nasilja
- Društvo SOS telefon za ženske in otroke
- Društvo za nenasilno komunikacijo
- Društvo ženska svetovalnica
- Društvo KLJUČ – Center za boj proti trgovini z ljudmi
- Združenje proti spolnemu zlorabljanju
- lokalni center za socialno delo
- lokalni krizni center za mlade in otroke
- lokalne varne hiše in materinski domovi
Na naslednjih povezavah si lahko preberete še več o samem nasilju nad ženskami, mitih o nasilju, dinamiki nasilja, kaj storiti v primeru napada ipd.:
- Društvo za nenasilno komunikacijo
- Policija
- Kaj je nasilje
- Kaj storiti v primeru nasilja
- Nasilje nad ženskami v družini
- Nasilje nad ženskami – vseevropska raziskava
Tjaša Hrastnik, dipl. soc. del.
