KAJ JE KULTURA?
- Kultura
je pač kultura. Vsaka država ima svoje značaje in kulturo, zato smo tako
različni. Vsak ima pravico ohraniti svojo kulturo. - Kultura
je kulturno vedenje in vse drugo kulturno. (Matic Štrancar) - Beseda
kultura je sestavljena iz »KUL« in »TURA«. To pomeni, da je nekaj zelo
kul. (Manca Bratož) - Kultura
je kulturno obnašanje ali pa so to kakšne znamenitosti in teh kulturnih
znamenitostih naj se ne bi razbijalo. (Denis Mislej) - Zame je
kultura lepo obnašanje, da se ne kregamo, tolčemo oz., da se lepo
obnašamo, kadar gremo na kakšno predstavo ali predavanje. (Ema Kobal) - Pod
besedo kultura razmišljam takole: treba se je lepo obnašati; ne smemo
kričati in metati odpadkov naokrog; ne smemo uničevati stvari. (Petra
Česen) - Kultura
je nekaj kulturnega. Kjer se obnašamo kulturno. Ponavadi je zgradba.
(Aljaž Petrič)
Vir: Spletna
stran OŠ Draga Bajca, Vipava, dostop: 22. 1. 2014
stran OŠ Draga Bajca, Vipava, dostop: 22. 1. 2014
Tako so o
kulturi razmišljali učenci 5. razreda osnovne šole, po Slovarju slovenskega
knjižnega jezika pa je kultura: skupek dosežkov, vrednot človeške
družbe kot rezultat človekovega delovanja, ustvarjanja.
kulturi razmišljali učenci 5. razreda osnovne šole, po Slovarju slovenskega
knjižnega jezika pa je kultura: skupek dosežkov, vrednot človeške
družbe kot rezultat človekovega delovanja, ustvarjanja.
8. februar je Prešernov
dan, ki je osrednji slovenski
kulturni praznik
in državni praznik – dela prost dan v
Republiki Sloveniji. Praznujemo ga na obletnico smrti največjega slovenskega
pesnika Franceta Prešerna. 3. december, dan pesnikovega
rojstva, pa praznujemo kot Ta veseli dan kulture.
dan, ki je osrednji slovenski
kulturni praznik
in državni praznik – dela prost dan v
Republiki Sloveniji. Praznujemo ga na obletnico smrti največjega slovenskega
pesnika Franceta Prešerna. 3. december, dan pesnikovega
rojstva, pa praznujemo kot Ta veseli dan kulture.
Na predvečer
8. februarja poteka osrednja državna
proslava, na kateri podelijo Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada za vrhunske
dosežke na področju umetnosti v Sloveniji. Prešernove nagrade vsako
leto podeljujejo tudi fakultete in umetniške akademije, članice Univerze v Ljubljani. Te nagrade se
imenujejo študentske Prešernove nagrade in univerzitetne Prešernove nagrade,
podeljene pa so najboljšim študentom, tako na področju umetnosti
kot znanosti.
8. februarja poteka osrednja državna
proslava, na kateri podelijo Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada za vrhunske
dosežke na področju umetnosti v Sloveniji. Prešernove nagrade vsako
leto podeljujejo tudi fakultete in umetniške akademije, članice Univerze v Ljubljani. Te nagrade se
imenujejo študentske Prešernove nagrade in univerzitetne Prešernove nagrade,
podeljene pa so najboljšim študentom, tako na področju umetnosti
kot znanosti.
Mladi se s
Prešernom prvič seznanijo v osnovni šoli, nekateri morda že v domačem okolju ali
vrtcu. V srednji šoli to seznanjanje poglobimo z zahtevnejšimi besedili, kot
sta Krst pri Savici in Sonetni venec. A
učitelji se moramo kar potruditi, da vsaj nekoliko spremenimo ali omajamo
mnenje mladih o Prešernu: »Bil je pijanec. Bil je pedofil. Pisal je
pornografske pesmi. Vse gostilne so ga bile polne. Ni znal plavati …«
Prešernom prvič seznanijo v osnovni šoli, nekateri morda že v domačem okolju ali
vrtcu. V srednji šoli to seznanjanje poglobimo z zahtevnejšimi besedili, kot
sta Krst pri Savici in Sonetni venec. A
učitelji se moramo kar potruditi, da vsaj nekoliko spremenimo ali omajamo
mnenje mladih o Prešernu: »Bil je pijanec. Bil je pedofil. Pisal je
pornografske pesmi. Vse gostilne so ga bile polne. Ni znal plavati …«
Kajti: »Njegova poezija, čista,
suverena in v svoji daljnosežnosti brez dvoma večna, je v kričečem nasprotju z
njegovim bednim in nadvse nesrečnim življenjem.« (Boštjan Lajovic)
suverena in v svoji daljnosežnosti brez dvoma večna, je v kričečem nasprotju z
njegovim bednim in nadvse nesrečnim življenjem.« (Boštjan Lajovic)
Iz
obstoječih virov lahko ugotovimo, da »naš največji pesnik nikakor ni bil
takšen, kot so o njem pripovedovali zapovedani učni načrti in sfrizirani opisi
literarnih zgodovinarjev. Prešeren še zdaleč ni bil vzorna osebnost, prej
nasprotno. Tudi o pesnikovi zunanji podobi ne moremo objektivno soditi; ne
obstaja niti en zanesljiv portret Franceta Prešerna. Številne upodobitve so
nastale le na osnovi opisov in pričevanj sodobnikov.
obstoječih virov lahko ugotovimo, da »naš največji pesnik nikakor ni bil
takšen, kot so o njem pripovedovali zapovedani učni načrti in sfrizirani opisi
literarnih zgodovinarjev. Prešeren še zdaleč ni bil vzorna osebnost, prej
nasprotno. Tudi o pesnikovi zunanji podobi ne moremo objektivno soditi; ne
obstaja niti en zanesljiv portret Franceta Prešerna. Številne upodobitve so
nastale le na osnovi opisov in pričevanj sodobnikov.
A saj to sploh ni pomembno: ni
pomembno, kaj Prešeren ni, pomembno je, kaj je. In tu ni dvoma: Prešeren je
največji slovenski pesnik. To priznanje je največ, kar lahko naredimo v njegov
spomin.« (Boštjan Lajovic) (http://www.preseren.net/,
dostop: 22. 1. 2014)
pomembno, kaj Prešeren ni, pomembno je, kaj je. In tu ni dvoma: Prešeren je
največji slovenski pesnik. To priznanje je največ, kar lahko naredimo v njegov
spomin.« (Boštjan Lajovic) (http://www.preseren.net/,
dostop: 22. 1. 2014)
In v
Prešernov spomin še dve njegovi pesmi: Nezakonska mater in 1. pesem iz ciklusa
Gazel.
Prešernov spomin še dve njegovi pesmi: Nezakonska mater in 1. pesem iz ciklusa
Gazel.
NEZAKONSKA MATI
Kaj pa je
tebe treba bilo,
dete ljubó, dete lepó!
meni mladi deklici,
neporočeni materi? –
tebe treba bilo,
dete ljubó, dete lepó!
meni mladi deklici,
neporočeni materi? –
Oča so
kleli, tepli me,
mati nad mano jokáli se;
moji se mene sram’váli so,
tuji za mano kazali so.
kleli, tepli me,
mati nad mano jokáli se;
moji se mene sram’váli so,
tuji za mano kazali so.
On, ki je
sam bil ljubi moj,
on, ki je pravi oča tvoj;
šel je po svéti, Bóg ve kam;
tebe in mene ga je sram!
sam bil ljubi moj,
on, ki je pravi oča tvoj;
šel je po svéti, Bóg ve kam;
tebe in mene ga je sram!
Kaj pa je
tebe treba bilo;
dete ljubó, dete lepó!
Al te je treba bilo, al ne,
vender presrčno ljúbim te.
tebe treba bilo;
dete ljubó, dete lepó!
Al te je treba bilo, al ne,
vender presrčno ljúbim te.
Meni nebö
odprto se zdi,
kadar se v tvoje ozrem oči,
kadar prijazno nasmejaš se,
kar sem prestala, pozabljeno je.
odprto se zdi,
kadar se v tvoje ozrem oči,
kadar prijazno nasmejaš se,
kar sem prestala, pozabljeno je.
On, ki ptíce
pod nebam živi,
naj ti dá srečne, vesele dni!
Al te je treba bilo, al ne,
vedno bom srčno ljubila te.
pod nebam živi,
naj ti dá srečne, vesele dni!
Al te je treba bilo, al ne,
vedno bom srčno ljubila te.
GAZELE (1. pesem)
Pesem moja je posoda tvojega imena,
mojega srca gospóda, tvojega imena;
v nji bom med slovenske brate sladki glas
zanesel
zanesel
od zahoda do izhóda tvojega imena,
na posodi v zlatih črkah slava se bo brala
od naróda do naróda tvojega imena;
‘z nje svetloba bo gorela še takrat, ko bova
únstran Haronovega bróda, tvojega
imena.
imena.
Bolj ko Delije, Korine, Cintije al Lavre
bi bilo pozábit škoda tvojega imena.
Želimo vam prijeten kulturni
praznik!
Aktiv slavistov SPSŠB
praznik!
Aktiv slavistov SPSŠB
Sorodne objave
