V kaotičnih razmerah, ki so sledile razpadu Avstro-Ogrske, je bil cilj nemških voditeljev na Spodnjem Štajerskem hitra priključitev dežele Nemški Avstriji.
30. oktobra 1918, dan po razglasitvi Države Slovencev, Hrvatov in Srbov, je nemški občinski svet v Mariboru mesto razglasil za avstrijsko posest. Temu se je 1. novembra uprl major Rudolf Maister, ki je Spodnjo Štajersko razglasil za del Države SHS in nemudoma prevzel vojaško oblast nad Mariborom. Narodni svet za Štajersko ga je povišal v generala, nemška oblast v Mariboru pa se je odzvala z ustanovitvijo »zelene garde«, ki so jo tvorili nemški prostovoljci.
9. novembra 1918 je general Maister zapovedal splošno mobilizacijo. Zbral je okoli 4000 slovenskih prostovoljcev, ki so skupaj tvorili prvo slovensko vojsko. S hitro in odločno vojaško akcijo so razorožili zeleno gardo in zasedli celotno Spodnjo Štajersko ter dele Avstrijske Koroške, pri čemer je Maister vztrajal tudi na zasedbi Celovca, kar pa mu je preprečila omahljivost narodne vlade v Ljubljani.
Da je bila Maistrova zavzetost za določanje meje z vojaškimi sredstvi upravičena so spoznali šele spomladi 1919, ko so delegati pariške mirovne konference odločili, da naj se meja na Koroškem odloči s plebiscitom. Hitra in slabo načrtovana vojaška akcija narodne vlade je omogočila avstrijski prodor globoko preko etnične meje in šele junija 1919 so jih združene čete nove južnoslovanske države vnovič pregnale in tokrat tudi zasedle Celovec. A bilo je prepozno in o usodi Koroške je 10. oktobra 1920 odločil plebiscit, ki je tamkajšnje Slovence odrezal od matične domovine in potisnil v neprijetno naročje Avstrije.
“Le malo dogodkov v slovenski zgodovini je tako pomembnih za ozemeljsko celovitost današnje Republike Slovenije, kot je Maistrova zasedba Spodnje Štajerske. Odločnost generala Rudolfa Maistra, ki je zavrnil sklepe nemških oblasti, je najpomembneje botrovala obstoju Štajerske v okviru slovenske države.”
Literatura:
- Peter Vodopivec, Od Pohlinove slovnice do samostojne države: slovenska zgodovina od konca 18. stoletja do konca 20. stoletja, Ljubljana: Modrijan, 2010.
