Dan slovenskega športa praznujemo 23. septembra. Nastal je na pobudo Olimpijskega komiteja Slovenije in ni dela prost dan. Je »mlad praznik«, saj ga letos praznujemo šele drugo leto. In zakaj prav 23. september? Pred 21 leti smo na ta dan slišali našo himno, in to dvakrat, saj so na poletnih olimpijskih igrah v Sydneyu prav na ta dan dosegli zmago veslača Iztok Čop in Luka Špik ter strelec Rajmond Debevec.
Kar nekaj naših dijakov je perspektivnih in vrhunskih športnikov. Morda bomo tudi za njih nekoč navijali na olimpijskih igrah. Šest dijakov športnikov smo povabili, da se podrobneje predstavijo. Povedali so nam kaj več o svojih dosežkih, načrtih, treningih, pa tudi, kako usklajujejo šolske obveznosti z vsakodnevnim treningom. Prepričan sem, da vas bodo njihovi odgovori vzpodbudili k bolj aktivnemu, športnemu preživljanju prostega časa.
Van Kornhauzer
Šport mi trenutno pomeni zelo veliko, saj se ob športu sprostim in doživljam veliko adrenalina. Je tudi pomemben del za pravilno delovanje našega telesa.
S športom se ukvarjam že praktično od nekdaj, z družino smo pozimi skoraj vsak vikend hodili smučat, poleti smo dosti kolesarili in hodili, na morju pa smo se ukvarjali tudi z vodnimi športi. Na splošno me je za bolj adrenalinske in tehnično zahtevnejše športe navdušil moj stric, ki se tudi že od nekdaj ukvarja s takimi športi, ima tudi športno trgovino, zato sem še malenkost lažje prišel do športne opreme.
Kot majhen sem treniral vrsto različnih športov, kot so: atletika, plavanje, gimnastika, karate, nogomet in pred kratkim sem poskusil tudi parkur. Dandanes pa se malenkost bolj intenzivno posvečam tako smučanju kot gorskemu kolesarjenju. Športom se poskušam posvečati čim več, načeloma izkoriščam svoj prosti čas, če nimam drugih opravkov.
Motivacijo za to najdem predvsem v tem, da se spomnim na adrenalin, ki ga doživiš med različnimi športi, ko veš, da boš naredil nekaj dobrega za svoje telo in v tem užival s svojimi prijatelji.
Moji načrti za prihodnost so kar veliki, poskusiti si želim še marsikateri šport, pred kratkim sem poskusil celo plezati, bilo mi je kar zanimivo in sem prepričan, da bom poskusil še kdaj, svoje znanje želim izboljšati tudi v vejkanju (deskanje na vodi) in turnem smučanju.
Poskusiti želim še kajtati, srfati in mogoče tudi kaj v zvezi s padalstvom.
Usklajevanje športa s šolo mi zadnje čase ne dela nekih velikih težav, tako da bom poskušal nadaljevati rekreacijo v tej smeri, kot jo izvajam zdaj, če ne še kaj več.
Martin Šuligoj
Košarko treniram že 8 let.
Z ekipo in dobrim trenerjem smo se uvrstili na 11. mesto 1. slovenske lige v mlajši kategoriji. V osnovni šoli smo se s šolsko ekipo uvrstili med 10 najboljših šol v Sloveniji.
Motivacijo za treninge dobim, ko si na internetu ogledam, kako so igrali največji zvezdniki, kot so Michael Jordan, Kobe Bryant, Rajon Rondo in drugi.
Moj načrt je trenirati še naprej in vztrajati, saj je košarka postala del mene.
Treninge imam v popoldanskem času, zato s časom nimam težav. Težava se pojavi, ko moram na tekmo. Igram v KK Tolmin. Tekme so vedno v nedeljo popoldne in zato sem v ponedeljek zjutraj velikokrat utrujen, a se ne dam – usedem se na avtobus in vedno pridem v ponedeljek na prvo šolsko uro.
Nik Okorn
Šport, ki ga treniram, se imenuje mali nogomet ali futsal, ime pa izvira iz Portugalske, iz futebol de salão. Futsal se igra samo v notranjih prostorih, v dvoranah, uporablja se neodbojna žoga in pravila se precej razlikujejo od pravil velikega nogometa.
Futsal sem začel trenirati leta 2016, kar pomeni, da bom kmalu dopolnil 6. leto igranja malega nogometa. Še vedno pa vztrajam hkrati tudi pri velikem nogometu, ki ga v Litiji treniram že od leta 2009.
Moja največja uspeha pri futsalu sta bila 2. mesto v državi v sezoni 2018/19 in 3. mesto v sezoni 2020/21. Eno sezono pri selekciji U-17 nam je žal prekinila korona, zaradi nje se je sezona predčasno zaključila.
Motivacijo za treninge imam že od nekdaj v sebi, ker si pravim, več kot bom treniral, več bom znal. To se je v letih treniranja tudi pokazalo in tako sem napredoval na tem področju. Hkrati pa veliko mojih prijateljev trenira z menoj in mi je tako še bolje.
Načrt za prihodnost je postati član slovenske futsal reprezentance v kategoriji članov. In pa uspeti in oditi v tujino igrat za še boljše klube, kot so v Sloveniji. Rad bi se tudi preživljal s tem športom, če mi bo le uspelo.
Usklajevanje šole in športa mi ne predstavlja velikega problema, se pa trudim biti uspešen tako v šoli kot v futsalu. Res je, da če ne bom uspel v športu, bom imel končano vsaj šolo in si bom našel službo. Se pa najde kakšen dan, ko pridem pozno domov s tekem in je naslednji dan pouk, ampak se da potrpeti.
Kot zanimivost bi vam rad povedal, da imamo leta 2022 s slovensko reprezentanco evropsko prvenstvo v malem nogometu, tako da bomo imeli veliko priprav na nasprotnika in delo bo precej težko. Finale pa bo v Španiji v Madridu.
