Namen Dnevov evropske kulturne dediščine (DEKD) je spodbuditi zanimanje javnosti za varstvo kulturne in naravne dediščine ter predstaviti idejo o skupni kulturni dediščini, o bogastvu in kulturni raznolikosti Evrope. DEKD predstavljajo najprepoznavnejšo akcijo pod okriljem Sveta Evrope in Evropske komisije na področju kulture, vanjo je vključenih 50 držav, 6000 mest in 30.000 kulturnih spomenikov ter imajo več kot 20 milijonov obiskovalcev.
Z izbiro teme, Voda – od mita do arhitekture, se Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije pridružuje skupni evropski temi, ki je v letu 2017 posvečena naravi. Pravica do vode kot ustavna pravica je v tem obdobju zelo aktualna tema v slovenski družbi in zato želimo opozoriti na ustrezen odnos do vode in vodnih virov, ki so bili tudi v zgodovinskem kontekstu skupni (vaški vodnjaki, vaši kali ipd.). Hkrati želimo opozoriti širšo javnost na ogroženo dediščino, v prvi vrsti so to gospodarski objekti, povezani z vodo – varovani mostovi, neprilagojeni za današnji promet ipd.
V okviru DEKD je 27. septembra 2017, v tednu kulturne dediščine, na šoli potekala ustvarjalna delavnica polstenja volne. Ob razmišljanju o kulturni dediščini smo izdelovali polstene preobleke za stekleničke za vodo in tako z eno najstarejših tehnik tekstilne umetnosti okrasili sodoben in uporaben predmet. V ustvarjalnem svetu rokodelstva se srečujejo bogastvo znanja, trdnost korenin, pestrost sodobnosti in želja po novem.
S stekleničko, pa tudi s tehniko okraševanja (za mokro polstenje volne se uporablja voda), opozarjamo javnost na ustrezen odnos do vode.
V človeško naravo sta nedvomno položeni domišljija in želja po ustvarjanju. Mojstrovine so se prenašale iz roda v rod, veliko se jih je moralo umakniti sodobnemu načinu življenja in novim tehnologijam. Korenine ustvarjanja so v naši bogati kulturni dediščini, iz nje črpamo znanje in navdih. Stara znanja se ohranjajo skozi izdelovanje replik pa tudi aktualnih uporabnih predmetov.
Tehnika polstenja volne je danes med ustvarjalci zelo priljubljena. Z različnimi tehnikami mokrega polstenja je mogoče z volno spolstiti tudi druge tkanine in materiale, na primer svilene šale … V tehniki mokrega in suhega polstenja volne se izdelujejo oblačila, preproge, maske, čevlji, copati, torbe, klobuki, razni dekorativni izdelki ter igrače.
Pri ročnem polstenju volne, ki je ena najstarejših tehnik tekstilne umetnosti, se pod vplivom tople vode in mehanskega delovanja volnena vlakna napnejo, luske se odprejo, med drgnjenjem se vlakna volne med seboj zatikajo, posledica tega pa je krčenje volne in nastajanje čvrste površine – polsti.
V knjižnici je tudi razstava najnovejše produkcije polstenih izdelkov naših dijakinj, ki se posvečajo raziskovanju izraznih možnosti tehnike polstenja. Vključena so tudi dela, nastala na delavnici v okviru DEKD. Razstava, s katero želimo opozoriti javnost na ogroženo dediščino, bo na ogled do 10. 10. 2017.
Z delavnico in razstavo se tudi SPSŠB Ljubljana pridružuje bogati, raznoliki, a skupni kulturni dediščini Evrope.
Nataša Pečkaj