JOŽE
TOPORIŠIČ
TOPORIŠIČ
(1926-2014)
»Slovenščino
je potrebno spoštovati tako, kot svoj jezik spoštujejo pripadniki velikih
narodov.«
je potrebno spoštovati tako, kot svoj jezik spoštujejo pripadniki velikih
narodov.«
V starosti 88 let je umrl priznani jezikoslovec in
akademik Jože Toporišič. Napisal je več kot dva tisoč prispevkov iz
jezikoslovja in stilistike. Je avtor Slovenske slovnice, mnogih srednješolskih
učbenikov, soavtor Slovarja slovenskega knjižnega jezika in Slovenskega
pravopisa. Iz latinščine je v slovenščino prevedel tudi prvo slovensko slovnico
Bohoričeve Zimske urice (1584). Raziskoval je zgodovino slovenskega jezika,
njeno fonetiko, oblikoslovje, besedotvorje, skladnjo, pravopis, pravorečje in
dialektologijo. Bil je tudi odgovorni urednik strokovnih revij Jezika in
slovstva in Slavistične revije.
akademik Jože Toporišič. Napisal je več kot dva tisoč prispevkov iz
jezikoslovja in stilistike. Je avtor Slovenske slovnice, mnogih srednješolskih
učbenikov, soavtor Slovarja slovenskega knjižnega jezika in Slovenskega
pravopisa. Iz latinščine je v slovenščino prevedel tudi prvo slovensko slovnico
Bohoričeve Zimske urice (1584). Raziskoval je zgodovino slovenskega jezika,
njeno fonetiko, oblikoslovje, besedotvorje, skladnjo, pravopis, pravorečje in
dialektologijo. Bil je tudi odgovorni urednik strokovnih revij Jezika in
slovstva in Slavistične revije.
»Slovenci
imamo do jezika deloma nemaren odnos. To lahko vidimo tudi v državnem zboru,
kjer vsakdo govori drugače. Ljudje nočejo svoje govorice zlikati, da bi
govorili knjižni jezik, temveč kar naprej delajo napake.«
imamo do jezika deloma nemaren odnos. To lahko vidimo tudi v državnem zboru,
kjer vsakdo govori drugače. Ljudje nočejo svoje govorice zlikati, da bi
govorili knjižni jezik, temveč kar naprej delajo napake.«
Rodil se je leta 1926 na Mostecu pri Brežicah. Po
končani gimnaziji v Mariboru se je vpisal na ljubljansko Filozofsko fakulteto
in tu diplomiral iz slovenskega in ruskega jezika. Od leta 1954─1965 je bil
lektor za slovenski jezik na zagrebški filozofski fakulteti. Po opravljenem
doktoratu je leta 1966 postal docent na ljubljanski filozofski fakulteti, štiri
leta kasneje izredni profesor, od leta 1976 do upokojitve 1996 pa je bil
predstojnik katedre za slovenski jezik in stilistiko.
končani gimnaziji v Mariboru se je vpisal na ljubljansko Filozofsko fakulteto
in tu diplomiral iz slovenskega in ruskega jezika. Od leta 1954─1965 je bil
lektor za slovenski jezik na zagrebški filozofski fakulteti. Po opravljenem
doktoratu je leta 1966 postal docent na ljubljanski filozofski fakulteti, štiri
leta kasneje izredni profesor, od leta 1976 do upokojitve 1996 pa je bil
predstojnik katedre za slovenski jezik in stilistiko.
»Kakor hitro Slovenec začne govoriti angleško
ali francosko, kot se, recimo, dogaja v znanosti, izgubi silo, ki je privlačila
večino ljudi, da so se v 19. stoletju sredi tako rekoč nemške države uprli in
povzdignili svoje slovenstvo.«
ali francosko, kot se, recimo, dogaja v znanosti, izgubi silo, ki je privlačila
večino ljudi, da so se v 19. stoletju sredi tako rekoč nemške države uprli in
povzdignili svoje slovenstvo.«
Leta 1991 je postal izredni član, šest let pozneje pa
še redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Takratni predsednik
Milan Kučan ga je leta 1996 odlikoval s častnim znakom svobode Republike
Slovenije za izjemne zasluge v slovenistiki in utrjevanje njenega mednarodnega
ugleda.
še redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Takratni predsednik
Milan Kučan ga je leta 1996 odlikoval s častnim znakom svobode Republike
Slovenije za izjemne zasluge v slovenistiki in utrjevanje njenega mednarodnega
ugleda.
»Vsak knjižni
jezik je poseben, težko se ga je naučiti že zaradi samega naglasa. Ljudje se
lažje naučijo po rabi starejšega jezika. Je pa slovenščina lep jezik, najlepši.
To je rekel že jezikoslovec Stanislav Škrabec.«
jezik je poseben, težko se ga je naučiti že zaradi samega naglasa. Ljudje se
lažje naučijo po rabi starejšega jezika. Je pa slovenščina lep jezik, najlepši.
To je rekel že jezikoslovec Stanislav Škrabec.«
Citati so navedeni iz Delovega članka Toporišič: Slovenci imamo do
jezika deloma nemaren odnos (9. 10. 2011).
Povezava: http://www.delo.si/novice/slovenija/toporisic-slovenci-imamo-do-jezika-deloma-nemaren-odnos.html
jezika deloma nemaren odnos (9. 10. 2011).
Povezava: http://www.delo.si/novice/slovenija/toporisic-slovenci-imamo-do-jezika-deloma-nemaren-odnos.html
V arhivu oddaj RTV Slovenija si lahko
ogledate tudi dokumentarec o življenju Jožeta Toporišiča in njegovem delu.
Povezava: http://4d.rtvslo.si/arhiv/dokumentarni-filmi-in-oddaje-kulturno-umetniski-program/118016271
Andrej Golinar
Sorodne objave