Prihod slovanskih ljudstev iz vzhodnoevropskih področij v naše kraje je na prvi pogled le drobna alineja v obširni srednjeevropski zgodovini, v katero so se tekom stoletja zapisovali stalni politični, socialni in kulturni premiki. Toda ko so v negotovem 6. stoletju slovanska ljudstva zakorakala v široke doline na vzhodnih obronkih alpskih gorovij, se ravno tako niso zavedala, da bo njihov kulturni in jezikovni pečat ostal za njimi tudi tisoč in več let pozneje.
Slovanski naseljenci so živeli v zemljankah, bivališčih iz kamna in ilovice, ki so bila delno vkopana v tla. Zemljanke so bile pokrite z lesom, mahom, slamo ali živalskimi kožami. V njih je hkrati živelo več slovanskih družin.
Naselitev Slovanov je potekala v dveh valovih. V prvem valu so, okrog leta 550, Slovani zapustili današnjo Moravsko in prečkali reko Donavo. Ob prihodu na vzhodnoalpsko območje so poselili vznožje Karavank in se ob reki Dravi napotili naprej proti jugovzhodu. Okoli leta 590 so se v naše kraje priselili tudi južni Slovani, ki so se v spremstvu Avarov premikali iz jugovzhoda.
»Kar ni uspelo Rimljanom, Keltom, Ilirom in Gotom, je uspelo Slovanom, ki so na slovenskem ozemlju obstali kakor trdna pobočja vrhov, na katera so usmerili svoj pogled ob nezadržnem pohodu na evropski zahod.«
Slovani so povečini živeli v sožitju z romaniziranimi staroselci in ob njihovem zgledu spoznavali bogastvo slovenske zemlje. Njihova dognanja in tekom stoletij izoblikovani običaji ter navade krojijo našo usodo, in bodo krojila tudi usodo naših zanamcev. Tako so slovanska ljudstva, kot na prvi pogled skromna alineja v zgodovini, postali ena izmed najpomembnejših sil v obstoju pokrajin, na katere danes zrejo naši pogledi.
Slovani so verovali v več bogov, toda zaradi pomanjkanja prvotnih virov njihovo versko izročilo ostaja uganka. Boginja Morana, poznana tudi pod imeni Morena, Mora ter Marzena, je pri večini slovanskih ljudstev veljala za boginjo smrti, zime in teme.
Literatura:
Peter Štih in Vasko Simoniti, Na stičišču svetov: slovenska zgodovina od prazgodovinskih kultur do konca 18. stoletja, Ljubljana: Modrijan, 2010.
