Nihče natančno ne ve, koliko živalskih vrst živi na Zemlji. Do danes je bilo opisanih preko 1 200 000, vendar mnogi domnevajo, da jih vsaj še 30 000 000 še čaka na odkritje.
Mnogi ste že slišali, da bi ob morebitnem opustošenju Zemlje preživeli le ščurki. Ob tej priložnosti, bi vam rada predstavila Tardigrade, neverjetna mikroskopska bitja, na katerih so izvedli številne poskuse; poslali so jih v vesolje, kjer so bili izpostavljeni močnemu sevanju, brezzračnemu prostoru ter vakumu, obsevali so jih z rentgenskimi žarki, segrevali so jih z vročim zrakom in ohlajali v tekočem heliju… Razlog, zakaj tardigrade lahko preživijo take ekstremne razmere je, da ob različnih za njih neugodnih situacijah spremenijo telesno obliko oziroma preidejo v stadij mirovanja.
Tardigrade največkrat najdemo v mahovih in lišajih. Prehranjujejo se z izsesavanjem rastlinskih celic ter živalmi, ki so manjše od njih. Merijo do največ 1, 2 mm, zato jih lahko vidimo le z mikroskopom.
Prav tako kot ostala živa bitja prispevajo h kroženju organskih in anorganskih snovi. Tako kot Tardigrade, pa vsa živa bitja prispevajo v verigi prehrane in so tako odvisna ena od druge. Tukaj nastopimo tudi mi, ki moramo poskrbeti za naše čisto okolje, da bomo omogočili sobivanje vseh bitij, raznovrstnost živih bitij je namreč temelj življenja človeštva na Zemlji, saj uravnava delovanje ekosistemov in uravnava sestavo atmosfere.
Članek sem napisala z namenom, da se zamislimo in zavemo, da na Zemlji nismo le ljudje. Če se ozremo okoli sebe se v okolici nahaja množica živih bitij, med njimi tudi tiste, ki jih s prostim očesom ni mogoče opaziti. Vse te imajo v naravi nek pomen in prispevajo k naravnim procesom, tako je prav vsaka izmed njih pomembna tudi za nas.
M.S.
