Vsak človek ima svojo pisavo – nihče na svetu nima takšne kot jaz.
Pisava je odraz človekovega naravnega razvoja – tako kot potreba po pokončni hoji.
Z izginjanjem rokopisa izginjajo tudi spretnost roke, fina motorika in mišična sposobnost ne samo za pisanje, ampak tudi za natančne gibe, kot so držanje pincete, uporaba klešč, izvijača ali šivanje.
Pri pisanju se vključi 12 možganskih centrov in sodeluje 30 mišic. Ustvarja se mišični spomin.
Otroci, ki preveč časa preživijo pred zasloni, s težavo sledijo učenju. Vedno težje držijo svinčnik, roka težko sledi temu, kar ji naročajo možgani. Motorična nespretnost lahko privede do disgrafije.
Pisava veliko pove o človeku, toda ne vsega. S tem se ukvarjajo grafologi.
Kaligrafija je zvrst vizualne umetnosti, ki se ukvarja z abstraktnim oblikovanjem pisave.
Prvi naj bi začeli pisati Sumerci, 4.000 let pr. n. št. Prvo zapisano besedilo v slovenščini pa je iz leta 1000 – Brižinski spomeniki.
Še več o pisavi na povezavah:
https://sl.wikipedia.org/wiki/Kaligrafija
https://radio.ognjisce.si/sl/222/oddaje/30951/pisava-pove-veliko-o-cloveku.htm
https://si.aleteia.org/2019/05/11/pisanje-na-roko-je-v-nevarnosti-da-izgine/
http://solazaravnatelje.si/wp-content/uploads/2017/03/Marijana-Jazbec1-pomocniki-2017.pdf
