POGOVOR Z ENISO PORČIĆ

Pogovarjali smo se z učenko 2. IO
Eniso Porčič, edino dijakinjo naše šole, ki se je udeležila 19. Ljubljanskega
maratona.

1. Zakaj si
se odločila za udeležbo na maratonu?

Za udeležbo na maratonu sem se odločila, ker
rada tečem.

2. Na koliko
kilometrov si tekla?

Tekla sem na 5600 metrov.

3. Kdaj si
začela resneje trenirati tek?

Resneje sem začela trenirati tek v 6. razredu
osnovne šole. Takrat sem trenirala atletiko, košarko in odbojko, a vztrajala
sem pri teku.

4. Tečeš
redno ali občasno?

Nekaj časa sem redno tekla na Kodeljevem,
zdaj pa zaradi veliko obveznosti tečem občasno. Veliko časa mi vzame učenje,
poleg tega pa še delam. Zelo malo časa imam zase.

5. Te je res
nekdo na ljubljanskem maratonu spotaknil?

Ja, res je. Spotaknilo me je dekle, a mislim,
da to ni naredila namenoma. Nisem ji zamerila. Če me ne bi, bi bila na cilju
med prvimi dvajsetimi. Zelo dobro sem namreč startala.

6. Koliko
maratonov si že pretekla?

Pet.

7. Je tek
tvoj najljubši šport?

Tek je moj najljubši šport. Rada sem tekla,
tudi ko sem trenirala odbojko in košarko.

8. Bi bila
aktivna športnica, tekačica, ki bi se udeleževala mednarodnih tekmovanj? Zakaj
da ali ne?

Če bi imela to možnost, bi bila aktivna
tekačica. Po duši sem športnica.

8. Imaš med
tekači kakšne vzornike?

Da, Matica Osovnikarja. Z njim sem skupaj
trenirala. Super je, veliko mi je pomagal pri sprintu.

9. Je tek
sprostitev?

Seveda je. Je pa lažje teči sam. Če tečeš v
paru, se moraš drugemu prilagajati.

10. Kako
spodbuditi mlade k večji udeležbi na maratonu?

Mene so za tek navdušili učitelji telovadbe v
osnovni šoli, ko so me prijavljali na različna športna tekmovanja. Mislim pa,
da se mora vsak sam odločiti, da želi teči, ker bo tako lažje vztrajal na
začrtani poti.

                             

Miha Jančič, 2. 0