Ob dnevu strpnosti, ki ga vsako leto obeležujemo 16. novembra, so dijaki in dijakinje ustvarjali na temo pozitivnih sprememb, ki doprinesejo k večji strpnosti. Nastala so zanimiva dela – nekateri so se poskusili v pisanju haikujev, drugi so svoje misli prelili v spise. Vljudno vabljeni k branju.
Roke se srečajo,
tišina pove vse,
srce bije skupaj.
L. K.
Različne poti,
a korak za korakom,
most se poveže.
C. B.
Prijatelj zvesti
v nevihtah in v soncu
srca se srečajo.
Anonimen
Ko tebi zaupam vse,
prijateljstvo se poglobi,
v strpnosti najdeva mir,
ki naju v večnost vodi.
T. B.
Strpnost tiha,
v očeh razumevanje,
most med srci žari.
M. T.
Različni pač vsi,
v srcu mir za vse ljudi,
svet v sožitju spi.
M. T.
Da bi lahko v svetu spodbudili večjo strpnost, bi bilo pomembno spodbuditi izobraževanje o različnih kulturah in zgodovini, kar lahko poveča razumevanje in empatijo med ljudmi. Prav tako bi bilo koristno organizirati delavnice in dogodke, ki bi povezali različne skupnosti ter promovirati vrednote spoštovanja in sprejemanja raznolikosti. Mediji in socialna omrežja bi morali igrati aktivno vlogo pri širjenju pozitivnih zgodb o strpnosti in sodelovanju. Pomembno je tudi, da se posamezniki zavedajo svojih predsodkov in se trudijo za osebno rast v tej smeri.
J., 1. J
Če bi na svetu res želeli kaj spremeniti, je res, da moramo najprej začeti pri sebi. Spremembe, ki bi jih jaz rada videla, so, da imamo vsi ljudje enake pravice in smo enakopravni, da imajo vsi ljudje dostop do stvari, ki so potrebne za preživetje, kot so hrana, pitna voda, mesto za spanje in prebivanje, dostop do dela in temu podobno. Če bi vsak posameznik podobno razmišljal, bi se že marsikaj spremenilo. Najprej pa moramo seveda začeti s sabo. Samo pomagajmo, ko in če lahko. To lahko naredimo vsak dan. Začnemo s tem, da smo do drugih prijazni in spoštljivi, pomagamo v stiski, poslušamo druge in podobno. Vsak ima pravico do tega in to moramo spoštovati. Do drugih ne smemo biti nasilni in posegati v njihov osebni prostor brez dovoljenja. Če lahko, včasih tudi kaj damo tistim, ki nimajo veliko in si ne morejo privoščiti.
T. B., 1. K
Strpnost je vrednota, ki jo človeštvo nujno potrebuje za bolj privlačno sobivanje. Sodobna družba, polna raznolikosti, nam ponuja priložnost za bogatenje z izkušnjami drugih kultur, prepričanj in načinov življenja. Vendar se pogosto soočamo s predsodki, nerazumevanjem in nestrpnostjo. Da bi postali bolj strpna družba, moramo začeti pri sebi.
Pomembno je, da že od malih nog ne sovražimo drugih kultur in načinov razmišljanja. Ključno je, da se postavimo v kožo drugih in poskušamo razumeti njihovo razmišljanje. Namesto da se osredotočamo na to, kar nas ločuje, se pogovarjajmo o tem, kar nas povezuje. Odprti pogovori o različnih pogledih brez obsojanja so pot do večje strpnosti. Nestrpnost pogosto temelji na pomanjkanju informacij ali napačnih predstavah. Prizadevati si moramo za kritično mišljenje in preverjanje dejstev, da bi se izognili predsodkom. Vsak posameznik mora prevzeti odgovornost za svoje vedenje. To pomeni, da se zavestno odločamo za dejanja, ki spodbujajo spoštovanje in sprejemanje.
Strpnost se ne zgodi sama od sebe. Potrebuje trud, zavedanje in nenehno delo na sebi. Če želimo videti spremembe v družbi, moramo najprej sami postati nosilci te spremembe. Strpnost ni le željeno vedenje, temveč je temelj, na katerem gradimo pravično in mirno družbo.
L. T., 1. K
V današnjem svetu smo vsi zelo različni. To je lahko zelo pozitivna stvar. Če bi bili vsi enaki, bi enako razmišljali, enako bi gledali na situacije, vedno odreagirali na enak način. Ta enakost me spominja na robote, saj so vsi programirani po človekovi želji. Človek sprogramira robota, da dela stvari, se na določen način odziva in reagira na določene ljudi in situacije. Po mojem mnenju tudi ljudje danes ne razmišljajo več po svoje. Kamor gre največ ljudi, greš tudi ti in slediš isti poti.
Menim, da so danes priljubljene in prepoznavne osebnosti, ki so imele upanje in so uspele doseči cilj, so vztrajale in bile zveste sebi. Razmišljale so po svoje in se niso ozirale na druge. Preko spleta širijo svoje zgodbe o preživetju in premagovanju ovir in upajo, da jim bodo drugi sledili. Danes so ljudje večinoma nestrpni, saj upajo, da bodo obogateli in uresničili svoje sanje čez noč. Večina stvari zahteva svoj čas, povprečen človek pa danes časa nima. Zato tvega in upa, da se sanje uresničijo takoj.
J. Š.
Sprememba sveta je dolgoročen proces, ki vključuje številne vidike, kot so izboljšanje družbenih pogojev, boj proti podnebnim spremembam, zmanjšanje neenakosti in še mnogi drugi izzivi. Da bi spremenili svet, je potrebna potrpežljivost in dolgotrajno delo, saj velike spremembe ne pridejo čez noč.
Za spremembo sveta je treba razmišljati kritično in postavljati vprašanja. To nam omogoča, da ne sprejemamo stvari takšnih, kot so, ampak se sprašujemo, ali so pravične in koristne za vse. To vključuje iskanje rešitev za težave, kot so podnebne spremembe, socialna neenakost in politične nepravilnosti.
Če želimo spremeniti svet, moramo začeti pri sebi in postati zgled drugim. Ko živimo v skladu s svojimi vrednotami, ko spoštujemo druge in ravnamo etično, postanemo primer, ki navdihuje druge, da se tudi sami odločijo za spremembo. Na ta način se sprememba, ki jo začnemo pri sebi, hitro razširi in doseže širšo skupnost.
Sprememba sveta se začne s spremembo sebe. Ko začnemo delovati odgovorno, kritično razmišljati, spodbujati pozitivno vedenje v skupnosti in biti zgled drugim, prispevamo k boljšemu svetu. S tem, ko delamo na sebi, ne vplivamo le na svoj lastni svet, temveč tudi na svet, ki nas obdaja. Sprememba je mogoča, vendar je potrebna predanost in zavezanost, da začnemo tam, kjer smo.
I. O.
Misel Bodi sprememba, ki si jo želiš v svetu, nas spominja, da imamo moč vplivati na svoje okolje in na ljudi okoli sebe. V svetu bi moralo biti več ljubezni, prijaznosti in razumevanja. Da to dosežemo, pa moramo sami živeti te vrednote. Lahko začnemo z majhnimi dejanji, kot so nasmeh na ulici, pomoč nekomu v stiski ali pa samo prijazna beseda. Vsaka pozitivna sprememba se začne pri nas samih. Pomembno je, da ostanemo zvesti svojim prepričanjem in vrednotam ter da spodbujamo druge, da storijo enako. Skupaj lahko ustvarimo svet, v katerem bi si vsi želeli živeti.
H. I., 1. K
Zagotovo ste slišali pregovor Najprej pometi pred svojim pragom. Ta pregovor ima veliko pomenov. Na primer – kako lahko kritiziramo bližnjega zaradi njegovega obnašanja, če se sami obnašamo enako. Če želimo, da se kdo spremeni, moramo najprej spremeniti sebe. Ne moreš pričakovati, da tvoj prijatelj ne preklinja, če sam tudi preklinjaš. Bodi sprememba, ki si jo želiš v svetu. Velikokrat obupamo, ker smo v nečem sami. Rečemo si, saj en človek ne more ničesar spremeniti. A kaj bi bilo, če bi vsi v zgodovini razmišljali tako? Bi vsak obupal? Nič se ne bi spremenilo. Zato ne obupaj in bodi sprememba tega sveta.
E. O.
Živi in pusti živeti je misel, ki se mi zdi zelo primerna za tematiko strpnosti. Ljudje smo kritična bitja, ampak preden se prenaglimo, se je treba ustaviti, si vzeti čas ter prisluhniti drugim. Drugačnim. Postavimo se v njihove čevlje in premislimo, ali nas kdaj žulijo. Vedno je dobro reševati stvari na odrasel način. Nasilje ni rešitev – ne verbalno in ne fizično. Nekdo je pač drugačnega mnenja kot ti – pa kaj. Na svetu je več kot osem milijard ljudi. Nobenemu ne pomaga nestrpnost. Življenje prehitro mine, da bi se obremenjevali s prepiri.
Ž. J.
V svetu je danes veliko napačnega obravnavanja ljudi, ki so drugačni od drugih. Svet kaže drugačnim, da je drugačnost napačna. Kaže, da bi morali biti vsi enaki, kar pa ni res. Drugačnost je lepa. Preveč enolično bi bilo, če bi bili vsi enaki. Želim si spremembo, da bi vsi sprejemali vse ljudi in da jih ne bi želeli spreminjati, ampak bi jih pustili takšne, kot so.
To je danes težko doseči, saj vsi vidijo napake pri drugih in jih želijo popraviti ali pa se norčujejo in se jim posmehujejo. Vsak človek pa bi moral najprej počistiti pred svojim pragom in popraviti svoje obnašanje. Vsak bi moral najprej sprejemati ljudi, ne glede na narodnost in izgled. Tako bi bil svet lepši.
A. M., 4. K
