V petek, 16. novembra, smo na šoli s simboličnim slovenskim zajtrkom obeležili dan slovenske hrane, ki je vsak tretji petek v novembru. Zajtrk smo pripravili za vse učitelje v okviru projektov Eko šola in Zdrava šola. Tako smo na mizi v zbornici imeli domača jabolka, maslo, med in kruh iz krušne peči, pa tudi marmelado, sadni kruh in gibanico.
Z dnevom slovenske hrane želimo poudariti, da je lokalno pridelana hrana varna in kakovostna. Glavni cilj takšnega dne je podpora slovenskim pridelovalcem in predelovalcem hrane ter spodbujanje zavedanja o pomenu samooskrbe, ohranjanja zdravega okolja, ohranjanja podeželja in seznanjanja mladih s postopki pridelave in predelave hrane. Zdravo je uživati sezonsko hrano iz lokalnega okolja, saj je takšna hrana bolj dozorela in ima višjo biološko vrednost. Z daljšanjem verige od pridelovalca do potrošnika se manjša vsebnost vitaminov.
Prehranjevalne navade posameznika so pomemben dejavnik varovanja zdravja ali tveganja za zdravje. Nacionalni program o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje Dober tek Slovenija izvaja sistematične ukrepe za izboljšanje prehranjevalnih navad. Podatki kažejo, da se povečuje delež ljudi, ki vsakodnevno uživajo zelenjavo in redno zajtrkujejo, in da se zmanjšuje delež prebivalcev, ki uživajo sladke pijače. Še vedno pa se vsak drugi odrasli prehranjuje nezdravo, kar dve tretjini odraslih se zaradi nezdravega življenjskega sloga srečuje z dejavniki tveganja za zdravje. Nezdravo se prehranjujejo večinoma moški in mlajši odrasli, manj izobraženi in prebivalci, ki so v slabšem socialno-ekonomskem položaju, več nezdravega prehranjevanja je v vzhodnem delu Slovenije. Vsem njim bo v prihodnosti nacionalni program namenil največ pozornosti in spodbud za zdrav način življenja. Že najmlajšim želimo privzgojiti odnos do domače hrane.
Naj dan slovenske hrane postane prav vsak dan!
Nataša Pečkaj
