SPECIALIZIRANA ENOTA ZA NADZOR PROMETA

Nekega marčevskega petka sem se peljal po avtocesti proti domu, ko je mimo
mene švignila bela športna limuzina Škoda octavia RS z utripajočimi lučmi. Zavedel
sem se, da gre za vozilo slovenske policije, ki je bilo na pregonu nekega kršitelja.
V naslednjem trenutku sem dobil zamisel, da bi morda lahko naredili povezavo
med policijo in strokovnimi oz. tehničnimi predmeti, ki jih poučujemo v šoli. Sledili
so klici in elektronska sporočila, na koncu pa smo se dogovorili za datum
obiska.

Na začetku srečanja s Specializirano enoto za nadzor prometa, ki je
poseben del slovenske Policije, mi je vodja enote g. Miran Pučko predstavil
delovanje in obseg svoje enote. Njeno delo ni samo nadzor prometa, ampak tudi
spremljanje raznih pomembnih prevozov oseb ali nevarnega blaga. Enota tudi
izvaja akcije za večji nadzor pretoka tovora skozi Republiko Slovenijo. V enoti
imajo sistem za nadzor stacionarnih radarjev. Preko aplikacije, ki jo imajo na
računalniku, imajo vpogled v stacionarne radarje, ki so postavljeni ob
avtocestah in lokalnih cestah. Preko te aplikacije lahko spremljajo tudi temperaturo
v samem radarju, popravljajo kvaliteto slike in podobno, tako da vremenski
pojavi ne vplivajo na izmerjeno hitrost. Predstavili so delovanje stacionarnih
radarjev. Radar prepozna, ali gre za osebno ali tovorno vozilo, in na osnovi tega
določi, kakšna je maksimalna dovoljenja omejitev. Če radar zazna, da je vozilo
prekoračilo hitrost, ga fotografira in slika je v nekaj sekundah v enoti na
računalniku. To pomeni, da se na radarju nič ne shranjuje, radar je samo
posrednik. Ko enota dobi sliko v obdelavo, računalnik s slike prepozna
registrsko številko vozila.

V nadaljevanju sva se z g. Pučkom odpeljala na lokacijo v Blagovico,
kjer je bila specialna enota za nadzor prometa v rutinski akciji. Namen akcije
je bil pregledovanje tranzitnega prometa s poudarkom na tovornjakih, ki
prevažajo nevarne snovi. G. Matevž Serk je predstavil tehnično plat delovanja
merjenja osnih obremenitev. Vsako os izmerijo posebej in sproti beležijo
meritve, na koncu ugotovijo, ali je preveč obremenjena določena os ali samo
določena stran vozila. 

Seveda imajo različni modeli tovornjakov ali kombijev
različno določene maksimalne obremenitve za določeno os. Če je iz meritev
razvidno, da osna obremenitev presega maksimalno obremenitev nosilnosti
tovornjaka, ga izločijo iz prometa. 

Tovornjak je izločen toliko časa, dokler tovora
ne preložijo na drug tovornjak. Če osna obremenitev presega maksimalno
nosilnost zgolj na določeni osi, lahko voznik sam prestavil tovor in nadaljuje
pot. V praksi prevladujejo preveč naloženi tovornjaki, ki presegajo maksimalno nosilnost,
ali pa tovor, ki se prevaža, ni pravilno nameščen, kar predstavlja nevarnost za
ostali promet. V takšnih akcijah pregledujejo tudi tehnično brezhibnost vozil
in tahografe. V praksi se velikokrat izkaže, da so vozila iz vzhodnih držav
slabše ohranjena in imajo več tehničnih pomanjkljivosti. Digitalne tahografe
preverjajo tako, da ključ, ki je v vozilu, vstavijo v računalnik in preverijo
podatke. Iz podatkov lahko razberejo, koliko časa voznik tovornjaka vozi, kdaj
ima naslednji obvezni počitek in podobne podatke. V novejših digitalnih
tahografih naj bi z dodatno zaščito beleženja vožnje in hitrosti tovornjakov preprečili,
da bi lahko šoferji goljufali in vozili nad svojimi sposobnostmi.

V nadaljevanju mi je g. Serk predstavil delovanje ročnih merilnikov
hitrosti; v enoti uporabljajo dva merilnika hitrosti. Prvi je laserski
merilnik, ki je klasični merilnik hitrosti, izmeri hitrost in jo izpiše na
zaslonu. Drugi je novejši laserski merilnik, ki deluje na podoben način kot
laserska pištola (Dopplerjev pojav), le da lahko z njim merijo hitrost z
nadvozov in s strani ceste. V radar se vnese pravilno višino, če se opravlja
meritev z nadvoza, oz. zamik, če se meri z roba ceste. V tem radarju sta
združena »stara tehnika« laserskega merilnika in dodaten matematični izračun.
Prednost tega merilnika je, da z njim lahko merijo tudi varnostno razdaljo med vozili.

Ob predstavitvi merilnikov hitrosti so bili omenjeni tudi tako imenovani
detektorji merilnikov hitrosti. V enoti so povedali, da v večini primerov
detektor merilnikov hitrosti voznika opozori, ko je že prepozno. Obstajajo pa
tudi motilci merjenja hitrosti, vendar se pri njihovi uporabi policistu na merilniku
izpiše, da ima kršitelj v vozilu motilec meritve. V takšnih primerih se odredi
izredni tehnični pregled, ob končni ugotovitvi nedovoljenega posega v vozilo pa
je predpisana veliko večja kazen kot sicer za prekoračeno hitrost.

V nadaljevanju predstavitve sta mi g. Serk in g. Napečnik predstavila vozilo za nadzor prometa
(Provida). Škoda octavia RS ima okoli 200 konjskih moči, spredaj in zadaj ima
vgrajeno kamero ter trdi disk za snemanje posnetkov. Meritev poteka tako, da se
vozilo s sistemom Provida pelje za kršiteljem na konstantni razdalji, in sicer
500, 1000, 1500 in 2000 metrov. Na podlagi prevožene dolžine in vseh izmerjenih
hitrosti sistem izračuna povprečno vrednost hitrosti, ki je merodajna za izrek
kazni. Postopek meritve se opravi tako, da kršitelja posnamejo, potem ga vozilo
s sistemom Provida prehiti in na zadnji polici se na LED-zaslonu v več jezikih izpiše
besedilo STOP POLICIJA VOZITE ZA MANO. V enoti ugotavljajo, da je z leti, odkar
opravljajo nadzor prometa z vozili s sistemom Provida, zgornja meja hitrosti
upadla. Iz tega sklepamo, da je enota s temi posebnimi vozili dosegla želeni
učinek.

S takšnimi sodelovanji želimo združiti
teoretična znanja, ki jih dijakom predstavimo pri pouku, s praktičnimi primeri,
s katerimi se zaposleni v specializirani enoti srečujejo vsakodnevno. S to predstavitvijo
bomo dijakom pri pouku lahko še bolj nazorno prikazali, da neka stvar dejansko deluje,
kot pravi teorija, ki jo poučujemo.