V sredo, 16. 11. 2022, smo se učitelji in dijaki mehatroniki iz 5. letnika udeležili strokovne ekskurzije v Idrijo. Sprejeli so nas v inovativnem podjetju Hidria v Spodnji Kanomlji, ki je bilo že večkrat nagrajeno in je tudi prejelo naziv najinovativnejšega podjetja v Evropi.
V okviru trajnostnega oziroma zelenega razvoja so razvili pametno svečko za hladen zagon dizelskih motorjev, ki ima vgrajen senzor tlaka. Obrat za proizvodnjo pametnih svečk je v Tolminu, v Spodnji Idriji in Kanomlji pa sta zelo napredna kompetenčna centra za orodja in industrijsko avtomatizacijo ter enote Lamtec, Alutec, Movent in Advancetec. Na spletni strani si lahko ogledamo dejavnosti posameznih enot. Za nas so pripravili ogled orodjarne, proizvodnje lamel, elektromotorjev in ventilatorjev. Orodjarno nam je razkazal Aleš Čeferin, ogledali smo si proizvodnjo hitroštancnih orodij, ki so izdelana iz karbidnih trdin, obdelava teh je možna samo z elektroerozijo in brušenjem, pri tem pa se uporabljajo diamantni brusi. Orodja, matrice in pestiči iz karbidnih trdin so izjemno vzdržljivi, vendar le pri rezanju tanke pločevine, ki je namenjena izdelavi elektromotorjev.
Ogled proizvodnje elektromotorjev in ventilatorjev je vodil Mirko Petrovčič, ki je predstavil proces razvoja in izdelave sodobnega elektromotorja z visokim izkoristkom ter proizvodnjo ventilatorjev, vključno z njihovim razvojem in testiranjem.
Za organizacijo ogleda in pogostitev ter priložnostna darila je poskrbela Tinkara Kovač, ki skrbi za kadre. Poudarila je pomen vključevanja mladih v proizvodni proces.
Upam, da se boste tudi sami odločili za ogled rudnika, idrijskega muzeja, znamenitih klavž in drugih znamenitosti v dolini Idrijce.
Damijan Pavšič
Zatem smo se odpeljali do topilnice živega srebra, kjer je bil predstavljen celoten proces pridobivanja živega srebra, ki je avstro-ogrskemu cesarstvu prinašalo 5 % vseh prihodkov (po nekaterih podatkih celo 12 %). Živo srebro so včasih poimenovali tekoče zlato, dejansko je zelo povezano z zlatom, saj je zelo poenostavilo pot pridobivanja zlata z amalgamacijo. Sicer pa se je živo srebro uporabljalo na številnih področjih v elektrotehniki, merilni tehniki in za izdelavo barv za zaščito ladij. Uporabljala ga je tudi vojaška industrija pri izdelavi razstreliva. Živo srebro je v dobršni meri krojilo razvoj svetovnega gospodarstva, v ožjem pomenu pa razvoj Idrije in širše krajine, ki je privabljala različne raziskovalce. Žal pa so zaradi pridobivanja nastale tudi nepopravljive okoljske posledice, saj se je v 500 letih delovanja rudnika nekontrolirano v okolje izpustilo več kot 37.000 ton živega srebra, večina se ga nahaja v Jadranskem morju.
Veliko težav v vseh rudnikih, posebej idrijskem z zaledjem visokega hribovja, pa so predstavljale rudniške vode. Idrijski rudnik je težavo rešil z izgradnjo velikega pogonskega kolesa KAMŠT, velikega pogonskega kolesa s premerom 13,6 metrov, ki ga je gnala voda, KAMŠT pa je poganjal črpalke na globini 280 metrov, ki so izčrpale do 300 litrov vode na minuto. Več si lahko ogledate na povezavi.
Nato smo si ogledali še tehnično dediščino, ki jo ponuja razstava v Frančiškovem jašku. V muzeju nas je skozi zgodovino tehnike idrijskega rudnika, parnih strojev, kompresorjev, črpalk in obdelovalnih strojev z velikim navdušenjem popeljal Darko Viler. Muzeju lahko sledite na povezavi.
Ob zaključku ekskurzije smo se ustavili še ob Divjem jezeru ter najkrajši slovenski reki Jezernici, ki je dolga vsega 55 metrov in se izliva v reko Idrijco, Divje jezero pa je znano po globokem sifonskem sistemu, iz katerega ob močnem deževju lahko bruha tudi do 60 kubičnih metrov vode na sekundo.
