Življenje se je umirilo, zato imamo čas za pogled nazaj in predstavitev bivših in sedanjih dijakov, ki uspešno razvijajo svoje TALENTE.
Alen Murić
Baseball je ekipni šport, pri katerem igrata dve ekipi, vsaka z devetimi igralci. Igralec obrambe (metalec) meče usnjeno žogo velikosti pesti, ki jo igralec napada (odbijalec) poskuša odbiti s palico, imenovano kij. Rezultat se beleži v obliki točk, imenovanih teki. Tek se ekipi v napadu pripiše, kadar odbijalec, potem ko doseže bazo, po prehodu čez vrsto baz doseže domačo bazo. Ekipa z več teki zmaga.
V igri nastopata dve moštvi, vsako s po devetimi igralci. Moštvi se menjavata v obrambi in napadu. Tekma traja 9 menjav (angleško inning). V vsaki menjavi moštvo igra enkrat v obrambi in enkrat v napadu. Moštvi se zamenjata, ko igralci v obrambi izločijo tri igralce nasprotnikovega moštva. Izločijo jih lahko na več načinov. Prvi način je, da igralec v obrambi poda žogico igralcu na bazi, preden napadalec stopi na bazo. Drugi način je, da se obrambni igralec z žogico dotakne napadalca. Poleg tega je mogoče napadalca izločiti tudi tako, da žogico, potem ko je bila odbita, ujamejo v zraku. Napadalec je izločen tudi, če trikrat zapored zamahne v prazno ali trikrat pusti žogo, da doseže odbijalski krožnik. Ob tem se mu prišteje en udarec (angleško strike). Če v istem odbijalskem nastopu zbere tri udarce, je izločen z udarci (angleško strikeout).
Igralci v napadu skušajo žogico, ki jo vrže igralec nasprotnikovega moštva, odbiti čim dlje in stran od rokavic lovilcev ekipe v obrambi in tako osvojiti čim več baz. Če žoga pade v polje, preden jo ulovi lovilec nasprotne ekipe, hkrati pa odbijalec doseže eno izmed baz, se odbijalcu pripiše udarec v polje (angleško base hit). Ko igralec v napadu preteče celotni krog štirih baz, za svojo ekipo zabeleži tek (angleško run), lahko pa je osvojen tudi domači tek (angleško homerun), to pa pomeni, da odbijalec odbije žogico preko igrišča oziroma čez ograjo, pri tem pa lovilci nimajo nobene možnosti izločiti igralca. Igramo tudi softball – slowpitch, ki je podoben baseballu, razlikuje se pa v velikosti žogice, baze so bližje, kar pomeni, da manj pretečeš, kij ima drugačno odbojnost, malo drugačna pa so tudi pravila.
Šport sem izbral predvsem zaradi ekipe in trenerja, še preden sem začel trenirati. Pri tem me je podpiral tudi najboljši prijatelj in me pripravil do tega, da sem se vpisal v klub in začel trenirati.
Treningi so vsak dan po dve uri, dva dni v tednu pa imamo kondicijski trening. Pred treningom se razvrstimo v dve skupini. V prvi skupini trenirajo lovljenje ter izločanje igralcev, v drugi skupini pa metanje ter odbijanje. Skupini se zamenjata po eni uri. Motivacija za treninge je dobra, saj gremo po treningu vedno na pijačo in pri tem še kakšno rečemo.
Dober trener je tisti, s katerim se lahko vedno pogovoriš, zna poslušati in razumeti cilje, ceni in spoštuje svoje igralce, tisti, ki zna najti primerno obliko treninga in hitro prepozna poškodbe, okvare ali napačne gibalne vzorce in jih poskuša popraviti.
Stroške mi pokrivajo starši, pokrovitelja še nimam. Izobražujem se za poklic avtoservisnega tehnika, moj najljubši predmet je informatika, saj se dobro spoznam na računalnike, zato se mi zdi ta predmet lahek.
Moj običajen dan poteka kot navaden dan dijaka. Zjutraj vstanem in se pripravim za šolo. Po pouku grem domov na kosilo, se malo spočijem, nato si preberem snov, ki smo jo obravnavali tisti dan. Običajno si vzamem do dve uri, potem pa odhitim ven. Zunaj se dobim s prijatelji in odidemo na pijačo. Seveda je vsak dan brez alkohola. Po pijači smo po navadi lačni, zato gremo jest.
Moja največja športna neumnost je bila na prvi tekmi, ko sem bil napadalec. Kij sem držal, udaril žogico zelo dobro in zaradi navdušenja vrgel kij soigralcu v mednožje, seveda po nesreči. Ta napaka se obravnava kot težja kršitev, zato si lahko izločen iz igre.
Poslušam skoraj vse zvrsti glasbe, največ pa turbo-folk in hip-hop.
