TALIN, ESTONIJA

Šola v Talinu je prenovljena, povečana in modernizirana s pomočjo Evropskega
razvojnega sklada. Na šoli je 840 rednih dijakov, ki se izobražujejo na
oddelkih strojništva, avtomehanike, elektronike in gradbeništva.

Delavnice so prostorne in opremljene z modernimi učili oziroma jih še
opremljajo. Ravno v tem času so v delavnici strojništva usposabljali opremo za
avtomatiziran prenos in razrez pločevine.

Navdušena sem bila nad delavnico, kjer se dijaki gradbenega oddelka učijo
hišnih popravil: menjave oken, polaganja ploščic, drobnih zidarskih del.

Zanimivo je, da imajo tudi dijaki osnovne šole, tisti, ki to želijo,
enkrat tedensko tehnični pouk v delavnicah srednje šole, kjer se učijo osnov
obdelave kovin.

Pouk na šoli poteka v ruskem jeziku, saj na tem področju živi velika
ruska manjšina. Malo učiteljev in dijakov govori angleško, zato je bila
komunikacija malce otežena.

Naši dijaki so bili nad šolo navdušeni, nekoliko razočarani so bili le nad
bivanjem v dijaškem domu, ki je skromno opremljen in kar kliče po prenovi.
Upam, da se bodo tudi zanj kmalu našla sredstva in bo bivanje udobnejše za
potrebe današnjega časa.

Prvi dan bivanja v Estoniji smo imeli predstavitev in ogled šole, drugi
dan smo si ogledovali mesto in obiskali avtomehanična servisa, kjer so naši
dijaki na praksi.

Miha in Matej delata v AS Silberauto Esti, kjer servisirajo vozila znamke
Mercedes Benz, Matevž in Tomi pa v AS Mustakivi Auto, kjer servisirajo znamko Toyota.
Delovodje so naše dijake zelo pohvalili, češ da imajo veliko osnovnega znanja
in da so pridni pri delu. Zjutraj pričnejo delati ob 9.00 in delajo do 17.00.

Bili smo presenečeni nad ljubeznivostjo in gostoljubnostjo učiteljev.
Vodja strojnega oddelka, učitelj Raul, ki trenira japonsko borilno veščino
kendo, nas je peljal na trening, kjer so nam predstavili ta šport in nas
naučili osnovnih gibov. Bilo je nadvse zanimivo.

Koordinatorica projektov nam je omogočila, da smo se družili z ruskimi
dekleti iz St. Petersburga. Skupaj smo šli na večerjo, se sprehodili po starem
mestnem jedru, naslednji večer pa smo skupaj z dekleti in nekaj talinskimi
dijaki odšli na bowling.

V času, ko so bili naši dijaki na delu, sva si z učiteljem Matjažem
ogledovala mesto in njegove znamenitosti. Obiskala sva ladijski muzej, muzej
estonske zgodovine, mornarski muzej v stolpu Fat Margaret’s Tower in muzej
srednjeveškega orožja z zanimivim imenom Kiek in de
Kök, ki se nahaja v enem od stolpov mestnega obzidja. Iz stolpa se
vidi v kuhinje mestnih hiš, od tod tudi ime (kukati v kuhinjo).

Talin ima enega najbolje ohranjenih srednjeveških mestnih jeder. Nastalo
je v 13. stoletju, obdajalo ga je obzidje s 40 stražnimi stolpi in ga je veliko
ohranjenega še danes. Ko se sprehajaš po mestnih ulicah, se več naučiš o
srednjem veku kot iz zgodovinskih učbenikov. Ko vstopiš v lokale in trgovinice,
te sprejme osebje, oblečeno v srednjeveška oblačila, med večerjo doživiš
srednjeveški pretep zaradi lepe deklice, po ulicah srečaš trubadurje, trgovce,
vojščake, viteze, obiščeš lahko številne galerije, medtem ko so cerkve večinoma
spremenjene v muzeje oz. uporabljene za kakšen drug namen.

Seveda ima Talin tudi velik in moderen center, veliko trajektno luko,
avtobuse, trolejbuse, tramvaje in samo 4 km oddaljeno letališče. Veliko se še
gradi, stare tovarne preurejajo v hotele, športne dvorane ipd. Vozniki vozijo
dinamično, a pešcem vedno ustavijo, tudi ko ti še niso stopili na prehod. V tem
bi jih lahko posnemali tudi pri nas.

Teden dni je bilo kar premalo, da bi si lahko vse ogledali in raziskali
tudi okolico, mesto mi bo ostalo v spominu kot mesto prijaznih ljudi in
gostoljubja.

Irena
Modic Čož