Trst je bil naš 25. marca 2019, ko smo ga dijaki zaključnih letnikov SIC Ljubljana obiskali in ga dodobra raziskali. Poleg Trsta smo si na strokovni ekskurziji ogledali še grad Miramare, spomenik žrtvam 1. svetovne vojne v Sredipolju in samostan Kostanjevica s Škrabčevo knjižnico ter grobnico Bourbonov.
Trije avtobusi, polnih dijakov in učiteljev spremljevalcev, so nas ob 7. uri zjutraj odpeljali izpred šole. Moji sošolci iz 5. R in jaz smo zasedli zadnje sedeže v avtobusu. Pot smo začeli s prijetno slovensko narodno glasbo. Med potjo smo izvedeli že veliko zanimivega o krajih, mimo katerih smo se peljali, pa tudi o krajih, kjer se bomo ustavili in si jih ogledali. Pred postankom v Trstu nam je vodnica predlagala, katere zanimivosti naj si ogledamo. Za ogled mesta smo imeli približno 2 uri. Najbolj je moji najboljši prijateljici in mene navdušil kip Elizabete, ki je blizu avtobusnega terminala. Med ogledom mesta smo reševale tudi naloge na delovnih listih, ki smo jih dobile na avtobusu. Svoj raziskovalni pohod smo ovekovečile z nekaj fotografijami. Postale smo žejne in lačne, zato je bil naš naslednji postanek v piceriji, kjer smo naročile osvežilno pijačo in pice. Za slovo od Trsta smo se ustavile še na pomolu in poslušale zvok morja ter galebov.
Naš naslednji postanek je bil grad Miramare. Že pot od avtobusnega parkirišča do gradu nas je navdušila – pot spremljajo mogočne krošnje dreves in krasen razgled na morje. Jaz sem bila v gradu prvič in me je navdušil. Zelo me je zanimalo, kako so živeli v 19. stoletju. Bila sem prijetno presenečena nad lepoto gradu, predvsem pa sem uvidela, da so znali uživati v razkošju, ki jih je obdajalo.
Po kratki vožnji smo se ustavili v Sredipolju, kjer je spomenik padlim v 1. svetovni vojni. Spomenik je mogočen in nas spomni, koliko nedolžnih življenj vedno ugasne v vojnah.
Sledil je še ogled samostana Kostanjevica. Najprej smo v cerkvi poslušali vodnico, ki je zanimivo pripovedovala o zgodovini samostana, sledil pa je ogled knjižnice z njenim največjim »zakladom« − Bohoričevo slovnico Zimske urice. Kar malo strašljivo pa si je bilo ogledati grobnico zadnjih francoskih kraljev Bourbonov.
Na poti v Ljubljano smo se s sošolci zabavali in obujali spomine na smešne dogodke z izleta in druge dogodke, ki smo jih kot razred doživeli v teh dveh letih. V Ljubljano smo prišli zgodaj zvečer. Ekskurzija je bila čudovita. Izvedela sem veliko novega, se zabavala in se družila z dobrimi in prijaznimi sošolci ter prijatelji.
Taja Starin, 5. R
