Pa saj ni tako težko … dobiti učno pomoč! Veliko dijakov potrka na vrata kabinetov 415 in 171.
Večina ima odločbo. To pomeni, da so njihovi starši na Zavodu za šolstvo začeli
postopek usmerjanja. Nekaterim dijakom pa je ravnateljica posebej, na pisno
prošnjo staršev ali razrednika, odobrila obiskovanje učne pomoči.
Večina ima odločbo. To pomeni, da so njihovi starši na Zavodu za šolstvo začeli
postopek usmerjanja. Nekaterim dijakom pa je ravnateljica posebej, na pisno
prošnjo staršev ali razrednika, odobrila obiskovanje učne pomoči.
Pa saj ni tako težko … na učni pomoči! Dijaki na učni pomoči spoznajo, kaj bi lahko
spremenili pri domačem učenju, kaj bi lahko še poskusili, da bi se v krajšem
času naučili več. Je pa težko spreminjati navade. Največja težava pri tem je pomanjkanje
notranje (osebne) motivacije za tovrstno šolsko delo.
spremenili pri domačem učenju, kaj bi lahko še poskusili, da bi se v krajšem
času naučili več. Je pa težko spreminjati navade. Največja težava pri tem je pomanjkanje
notranje (osebne) motivacije za tovrstno šolsko delo.
Pri določeni obliki
poučevanja in preverjanja znanja so najbolj uspešne določene strategije učenja.
Opisal bom prvih šest strategij uspešnega učenja.
poučevanja in preverjanja znanja so najbolj uspešne določene strategije učenja.
Opisal bom prvih šest strategij uspešnega učenja.
1.
Opažam, da dijaki
nimajo celovitih zapiskov. »Sem manjkal,« je običajni izgovor za to, da
v zvezku ni zapisane snovi. Kako je mogoče snov dobro znati, če se je ni mogoče
iz česa učiti?!
Opažam, da dijaki
nimajo celovitih zapiskov. »Sem manjkal,« je običajni izgovor za to, da
v zvezku ni zapisane snovi. Kako je mogoče snov dobro znati, če se je ni mogoče
iz česa učiti?!
2.
Običajno
prepričanje dijakov je, da se da snov naučiti zgolj z branjem. Pravijo, da se
učijo tako, da snov trikrat preberejo. Seveda je temeljna veščina učenja
branje. Vendar mora biti to branje pospremljeno z uporabo svinčnika. Njegova uporaba
(podčrtovanje bistvenega, uporaba različnih barv, izpisovanje ključnih pojmov, miselni
vzorci, ilustracije ob robu, utrjevanje zapisa besed v tujem jeziku) dijaka
sili v aktivno branje. Prepričan sem, da je čas, ki ga dijak potrebuje
za osvojitev snovi z golim branjem, daljši, kot ga potrebuje za učenje iste
snovi z aktivnim branjem. So tudi dijaki, ki pravijo, da so matematiko, fiziko,
mehatroniko in kar je z računanjem povezanih predmetov samo »malo pogledali«.
Običajno
prepričanje dijakov je, da se da snov naučiti zgolj z branjem. Pravijo, da se
učijo tako, da snov trikrat preberejo. Seveda je temeljna veščina učenja
branje. Vendar mora biti to branje pospremljeno z uporabo svinčnika. Njegova uporaba
(podčrtovanje bistvenega, uporaba različnih barv, izpisovanje ključnih pojmov, miselni
vzorci, ilustracije ob robu, utrjevanje zapisa besed v tujem jeziku) dijaka
sili v aktivno branje. Prepričan sem, da je čas, ki ga dijak potrebuje
za osvojitev snovi z golim branjem, daljši, kot ga potrebuje za učenje iste
snovi z aktivnim branjem. So tudi dijaki, ki pravijo, da so matematiko, fiziko,
mehatroniko in kar je z računanjem povezanih predmetov samo »malo pogledali«.
3.
Klasična zmota
pri učenju je tudi, da dijaki ne preverijo, koliko so se s svojim učenjem v
resnici naučili. Ne odgovorijo si na vprašanje: »Kaj znam?« Žal je prvo
takšno preverjanje test.
Klasična zmota
pri učenju je tudi, da dijaki ne preverijo, koliko so se s svojim učenjem v
resnici naučili. Ne odgovorijo si na vprašanje: »Kaj znam?« Žal je prvo
takšno preverjanje test.
4.
Odličen način
poučevanja je, da dijaki dobro vedo, kaj morajo znati, kaj se bo ustno/pisno
preverjalo. Po drugi strani pa si dijaki
na začetku učenja doma premalokrat odgovorijo na vprašanje: »Kaj hočem
znati?« Na začetku učenja je dobrodošlo, da v sebi vzbudimo radovednost in
zanimanje. Tako bo tudi proces pomnjenja laže stekel. Dijaki so radovedni po
naravi. Kje se je ta zvedavost izgubila?
Odličen način
poučevanja je, da dijaki dobro vedo, kaj morajo znati, kaj se bo ustno/pisno
preverjalo. Po drugi strani pa si dijaki
na začetku učenja doma premalokrat odgovorijo na vprašanje: »Kaj hočem
znati?« Na začetku učenja je dobrodošlo, da v sebi vzbudimo radovednost in
zanimanje. Tako bo tudi proces pomnjenja laže stekel. Dijaki so radovedni po
naravi. Kje se je ta zvedavost izgubila?
5.
»Samo, da bo dve!
Več ne rabim.« In potem dijaki pregledujejo naloge v testu (ki ga praviloma
večidel razreda piše negativno), preštevajo točke, da ugotovijo, kaj je
potrebno minimalno vedeti, da bo ravno dovolj za dve. Pri tem pogosto neuspešno
tvegajo, ko rečejo: »Grem probat!
Mogoče mi bo uspelo! S plonk listki
mi bo uspelo.« Zdi se, da vrednota postaja dobiti pozitivno oceno, ne pa znanje
in veščine. Pogoste so izjave: »Nihče te ne bo vprašal, koliko si imel
tisto snov ali tisti predmet. Ali nam je znanje o tem ali onem res nujno
potrebno? Kaj si bom s to snovjo pomagal v poklicu oz. službi? To je kar
nekaj!« Odgovorim jim: »Od viška znanja vas ne more boleti glava. Od premalo
znanja pa je že marsikoga.«
»Samo, da bo dve!
Več ne rabim.« In potem dijaki pregledujejo naloge v testu (ki ga praviloma
večidel razreda piše negativno), preštevajo točke, da ugotovijo, kaj je
potrebno minimalno vedeti, da bo ravno dovolj za dve. Pri tem pogosto neuspešno
tvegajo, ko rečejo: »Grem probat!
Mogoče mi bo uspelo! S plonk listki
mi bo uspelo.« Zdi se, da vrednota postaja dobiti pozitivno oceno, ne pa znanje
in veščine. Pogoste so izjave: »Nihče te ne bo vprašal, koliko si imel
tisto snov ali tisti predmet. Ali nam je znanje o tem ali onem res nujno
potrebno? Kaj si bom s to snovjo pomagal v poklicu oz. službi? To je kar
nekaj!« Odgovorim jim: »Od viška znanja vas ne more boleti glava. Od premalo
znanja pa je že marsikoga.«
6.
Učenje na učni
pomoči ni dovolj. Je dobra priprava za samostojno domače delo. Dovolj bi bilo
narediti primere, naloge, ki so jih dijaki naredili pri pouku, ali vaje,
ki so v učbeniku ali delovnem zvezku. Nemalokrat ugotovim, da dijaki dobijo
pozitivno oceno zato, ker smo pri učni pomoči naredili vse: od razlage,
ponavljanja do utrjevanja. Nemalo je dijakov, ki se ne znajo ali se ne zmorejo
učiti sami. Ti se običajno zatekajo k učenju na pamet. Brez razumevanja je
snov trikrat težja in veliko več časa in truda je potrebno za njeno usvajanje.
Učenje na učni
pomoči ni dovolj. Je dobra priprava za samostojno domače delo. Dovolj bi bilo
narediti primere, naloge, ki so jih dijaki naredili pri pouku, ali vaje,
ki so v učbeniku ali delovnem zvezku. Nemalokrat ugotovim, da dijaki dobijo
pozitivno oceno zato, ker smo pri učni pomoči naredili vse: od razlage,
ponavljanja do utrjevanja. Nemalo je dijakov, ki se ne znajo ali se ne zmorejo
učiti sami. Ti se običajno zatekajo k učenju na pamet. Brez razumevanja je
snov trikrat težja in veliko več časa in truda je potrebno za njeno usvajanje.
Pa saj ni tako težko! Ta snov ni težka! Dijakom na učni pomoči razložimo snov. Jih
popravljamo, da se dosledno držijo postopka, ritma reševanja. Kolikokrat dijaki
po zaključeni razlagi in uspešno narejeni vaji rečejo: »Pa sej v bistvu to ni tako
težko! Sam malo se je treba pomatrat.«
popravljamo, da se dosledno držijo postopka, ritma reševanja. Kolikokrat dijaki
po zaključeni razlagi in uspešno narejeni vaji rečejo: »Pa sej v bistvu to ni tako
težko! Sam malo se je treba pomatrat.«
Pa saj ni tako težko! Pri učenju doma vem, da sem
uspešen! Dijakom je na voljo celovita
podpora tudi pri domačem učenju. Dijaki lahko prek spleta dostopajo do vaj in
nalog, ki smo jih reševali v kabinetu. Tako dijak takoj ve, ali je prišel do
pravilnega rezultata. Pregleda tudi lahko pravilnost postopkov reševanja in
podobno. V podporo so mu tudi razne spletne vaje in portali.
uspešen! Dijakom je na voljo celovita
podpora tudi pri domačem učenju. Dijaki lahko prek spleta dostopajo do vaj in
nalog, ki smo jih reševali v kabinetu. Tako dijak takoj ve, ali je prišel do
pravilnega rezultata. Pregleda tudi lahko pravilnost postopkov reševanja in
podobno. V podporo so mu tudi razne spletne vaje in portali.
Pa saj ni tako težko! SAMO ZAČETI JE TREBA.
»Učna pomoč je zelo koristna. Vzameš si čas za vsakega dijaka in
se za vsakega zelo potrudiš. Včasih moram reči, da komu celo preveč “rit
odnašaš”. Svaka čast z moje strani, da zdržiš s nekaterimi dijaki, ki jih
vidim, koliko jim res dol visi za vse in ne cenijo tvoje pomoči. =))«
se za vsakega zelo potrudiš. Včasih moram reči, da komu celo preveč “rit
odnašaš”. Svaka čast z moje strani, da zdržiš s nekaterimi dijaki, ki jih
vidim, koliko jim res dol visi za vse in ne cenijo tvoje pomoči. =))«
»Super je!«
Za aktiv učne pomoči:
Štefan Petkovšek
Štefan Petkovšek
Sorodne objave
