Akcija »Mala pozornost za veliko veselje« je čudovita, saj bodo pisma in voščilnice v prazničnih dneh razveselile marsikaterega starostnika in mu privabile nasmeh na obraz. Namenjena so starostnikom v domovih za starejše občane, babicam in dedkom, stricem in tetam, sosedom. Vsem tistim, ki nimajo svojcev in vsem, ki so jim omejeni stiki s svojci in prijatelji(zaradi ukrepov za zajezitev korona virusa).Topla beseda, pisma in voščila, pa jim bodo zagotovo polepšala dan.
Dijake naše šole sem pozvala k sodelovanju. Kar nekaj se jih je odzvalo. Zahvaljujem za napisane tople besede in voščila. Pokazali so, da imajo veliko srce in čut do sočloveka, na kar sem zelo ponosna.
Marjetka Pajk
Že peta akcija
Da lahko majhna pozornost resnično naredi veliko veselje, so že preverili in dokazali, še izpostavlja. To je namreč že peta akcija pisanja voščilnic za stanovalce domov za starejše. Prvo in drugo leto so z njimi osrečili zgolj stanovalce njihovega centra v Notranjih Goricah, tretje leto so akcijo še nekoliko razširili na druge, že lani pa so razposlali skupaj kakšnih 6000 voščilnic 120 socialnovarstvenim ustanovam po Sloveniji. Le da so bile takrat namenjene zgolj starejšim, ki nimajo svojcev.
Letos želijo, da bi pismo razveselilo prav vse, ki jesen življenja ne preživljajo na svojih domovih
Letos pa torej želijo, da bi dobronamerno pismo razveselilo prav vse, ki jesen življenja ne preživljajo na svojih domovih, ampak v domovih ali centrih za starejše. Povezali so se tudi s portalom Med.over.net oziroma njihovo javno pobudo Ustavi se!, s katero ti vsako leto opozarjajo na aktualne teme vsakdanjika. Ko so leta 2017 pri Med.over.net začeli, so denimo spodbudili javno razpravo o posledicah prehitrega tempa življenja, letošnja tema je krepitev solidarnosti. In da ni treba veliko truda, da smo solidarni, sočutni do sočloveka, kaže prav akcija pisanja voščilnic.
VOŠČILNICA-PISMO
Pozdravljen spoštovani/spoštovana, bralec/ka!
Vem, da je letošnje leto bilo bolj ali manj slabo in čudno. Verjamem, da imate zaradi karantene in korone, zelo omejene stike s svojci in znanci, zato smo se tudi na naši šoli odločili, da Vam napišemo krajšo voščilnico ali pismo, ki bo mogoče pomagalo, da vsaj za minuto pozabite na skrbi. Vem, da jaz o njih trenutno ne razmišljam, ker sem osredotočen na pisanje tega voščila. Ampak pustimo težave. Oče mi pogosto govori, da problemov ni, da so samo rešitve, katere je potrebno najti, da obrnemo dano situacijo na bolje.. Če pa tako pogledam, kdo pa sem jaz, da tako govorim modrosti Vam, ker je dejstvo da imam komaj 17 let in da nimam veliko izkušenj v življenju in z življenjem.
Nisem iz mesta sem doma s kmetov in moje življenje se ne vrti samo okoli telefona in računalnika. Vrti se predvsem okoli kmetije in kmetijskih strojev ter okoli avtomobilov. Mogoče Vas ne zanima toliko, vendar bi rad povedal, da smo pri nas doma imeli tudi kovačijo, vendar se je na žalost znanje vezano na kovaštvo, malo malo pozabilo. Poskušam tudi sam delati na tem področju, se učim malo preko spleta in malo kar sam v praksi, na še vedno domačem ognjišču, ki je staro preko 150 let. Je seveda obnovljeno in meh je na motor, se ga ne poganja več na noge, kot se ga je včasih. Zdaj ko prihaja “zima”, pa bo potrebno očistiti dimnik krušne peči, da se bo lahko v njej pekel kruh. V prejšnjem stavku sem dal besedo zima v narekovaje, zakaj? Ker vem, da današnje zime niso nič v primerjavi, kakršne ste imeli Vi. Dan danes se ne more smučat po domačih bregovih, je potrebno iti na smučišče. Tudi meni doma babica razlaga, kakšne so bile zime pred veliko leti, da je bilo po meter in pol snega in da so gazili po več kilometrov, da so prišli do šole. Ampak moram vam povedati, da sem tudi jaz pred nekaj leti zelo užival na snegu. Povedal bom kako in kaj je bilo.
Z prijateljem sva se nekega večera dobila, ko je bilo smučišče zaprto (reflektorji so bili še prižgani, da bi smučala, vendar vrv katera je vlekla na vrh hriba ni več delovala. Zato sva raje poiskala vsak svojo železno šaflo in jo polila z vodo, da je spodnji del zaledenel. Počakala sva kakšno uro, da je nastal led. Nato sva šla na vrh tega smučišča, kjer sva imela štart. Tekmovala sva, kdo bo prej po klancu prišel dol. Seveda štartati ni bil problem, težava je bila ustaviti se. Prijatelj se je ustavil še pred glavno cesto , jaz pa se nisem. Zletel sem po strani, čez cesto in s štilom šafle zadel tisto palico ki je na robu ceste pozimi, da vedo kam plužiti sneg. Obrnilo me je in vrglo nazaj na hrbet, pri tem sem šaflo izpustil in zletel dobrih 30 metrov po dolini. Malo sem bil obtolčen vendar mi ni bilo hudega. S prijateljem sva se takrat dobro nasmejala. A ko se danes spomnim na to se zamislim, kako sem bil neodgovoren in kaj bi lahko zgodilo. Mladost je norost pravijo .In res je. A tudi iz kakšne take dogodivščine se nekaj naučimo.
Napisal sem vam par mojih pogledov na svet, opisal dogodivščino in kaj počnem poleg šole in učenja. Z veseljem se učim od starejših in poslušam njihove modrosti.
Lepo praznujte praznike in ostanite zdravi.
Upajmo, da bo leto 2021 boljše za vse, da bomo živeli bolj sproščeno in brez virusa , ki nam je vsem spremenil življenja. Iz srca vam želim še veliko božičnih in novoletnih praznikov!
Srečno 2021!
Nejc Vrhovec, dijak 3.letnika, SIC Ljubljana, Ptujska ulica 6, Ljubljana
